Stoletje svetovnih vojn

1
Stoletje svetovnih vojn

• Seminar za ucitelje druboslovja, 23.3 2007
• Povzetek predavanja je dostopen na
• http//www2.arnes.si/surbrepe/

Bojevnika, lesorez, Taunum, vedska 2000 let
pr.n., Lhistorie t. 267.
2
Vojcaka med bojem na colnu Taunum, vedska 2000
let pr.n., Lhistorie t. 267
3
Boj dveh skupin
Dve skupini dvajsetih bojevnikov, ki streljata z
loki ena na drugo (del freske). Verjetno gre za
spopad sosednjih vakih skupnosti, kakrni so se
odvijali tudi v Evropi med 5000-2000 let
pr.n.. Freska je sicer iz Tassilija v Aliriji
4
Mec in bodalo kot stilizirana upodobitev
cloveka. Kip iz Filitose, Korzika, 1200 pr.n.t.
Upodobitve zgodnjih civilizacij najveckrat
simbolizirajo cloveka z orojem, kot bojevnika
in le redko kot proizvajalca s kmeckimi ali
obrtnikimi orodji.
5
(No Transcript)
6
(No Transcript)
7
Grka falanga, anticna vaza, 6.stol. pr.n.
Falanga je revolucionirala nacin bojevanja v
anticnem svetu.
8
Antika
9
Antika
10
Srednji vek
 
11
(No Transcript)
12

• 16.-18. stoletje

13
(No Transcript)
14
(No Transcript)
15
(No Transcript)
16

• Napoleonske vojne

17
 
 
18
(No Transcript)
19
 

20

• Pred in med prvo svetovno vojno

21
 
22
(No Transcript)
23
(No Transcript)
24
(No Transcript)
25

• Paul Johannes Krüger, predsednik Transvaala
  (18251904) ali Oom Paul (Buri imenujejo svoje
  stare z ljubeznijo in spotovanjem stric), se
  je kot desetletni decek udeleil velikega treka
  in je zrasel v monumentalno grdega patriarha, ki
  je sedel, ves cokat in negiben, na odprti verandi
  svoje preproste hie v Pretorii, kot ga opisuje
  pisatel Rayne Kruger. Demokraticno so ga izvolili
  njegovi burgherji na poloaj predsednika
  parlamenta Volksraada. Svoj pogum je dokazal z
  velikimi junatvi v mladosti, svojo neupogljivo
  vero pa z neomajnim kalvinizmom. tevilni njegovi
  predniki so bili hugenoti. Umrl je v izgnanstvu v
  Svici v Montreuxu ob Lemanskem jezeru.

26
(No Transcript)
27
Angleki vojaki Odganjajo burske druine v
taborice
28
Politika po letu 1917 Od trializma do Drave
Slovencev, Hrvatov in Srbov

• Ankeksija Bosne in Hercegovine (1908) odlocilno
  vpliva na nastanek trialisticne ideje
• Balkanske vojne okrepijo simpatije za
  junoslovanske narode

29
(No Transcript)
30
(No Transcript)
31
Zacetek prve svetovne vojne in vzroki zanjo
Vir Mawa Chronicle
32
Oboroevanje in vojna odpreta enskam pot v
emancipacijo
33
Nova oroja
Vir Mawa Chronicle
34
Zaveznitva
35
(No Transcript)
36
(No Transcript)
37
Prelomno leto 1917 Vstop ZDA v vojno
Vir Mawa Chronicle
38
(No Transcript)
39
ivljenje med vojno

• Fronta lakota, eja, slaba in pomanjkljiva
  oprema (npr. obleke iz kopriv), stroga cenzura,
  telesne kazni, izcrpanost, slaba oskrba
  ranjencev, smrt
• Begunstvo razseljenost po Italiji in Avstriji
  ali ivljenje v taboricih, revcina, boj za
  preivetje
• Zaledje fronte Vojaka uprava in zakoni,
  racionirana prehrana, rekvizicije, omejitev
  gibanja, nadzor
• Splone znacilnosti pomanjkanje, nalezljive
  bolezni, apatija, protivojno razpoloenje, v
  industriji in kmetijstvu prevzamejo glavno vlogo
  enske

40
Maksim Gaspari razglednica
41
Zbiralice vojske v Kranju
42
_

• __ __ fronta junija 1915
• ----- decembra 1915 po 4. bitki
• __ __ __ avgusta 1916 po 6. bitki
• _ _ _ _ avgusta 1917 po 11. bitki

Zemljevid sokih bitk
43
Preboj pri Kobaridu
Vir Mawa Chronicle
44

• Soka fronta je potekala je po grebenih gora,
  pokritih z vecnim snegom, po ozkih in globokih
  dolinah, predalpskem hribovju in kraki golicavi.
  
• e zaradi naravnih razmer je tako od branilcev
  kot napadalcev zahtevala izjemne napore in
  tevilne rtve (npr. zaradi plazov), predvsem pa
  veliko iznajdljivost.
• Utrjena je bila s podzemnimi utrdbami in
  zaklonici - kavernami, vsekanimi v ivo skalo.
• Fronto so povezovale preskrbovalne poti, zgrajeni
  so bili dalji odseki poljskih eleznic (od
  Bohinjske Bistrice do konca Bohinjskega jezera,
  na Krasu od Dutovelj do Komna in Kostanjevice
  itd.) in gorskih cest (prelaz cez Mojstrovko,
  Vric, ki so ga gradili ruski ujetniki).

45

• Vojaka organizacija je zajemala vsa podrocja, od
  bojnih crt in uporabe najmodernejega oroja
  (vkljucno s plinom), mehaniziranih sredstev
  (tovornjaki, sanitetna vozila, oklepna vozila,
  letala) do skladicenja in oskrbe s hrano, opremo
  in gorivom.
• Plin (okrog 1500 jeklenk s skupaj 900 000
  litri) so pripeljali iz Nemcije, od koder je
  prila tudi posebna ceta, ki ga je uporabljala.
  Prvic so ga uporabili 29. junija 1916 in sicer
  tako, da so odprli jeklenke in upali, da bo veter
  vlekel v pravo smer. Napad je mocno razredcil dve
  italijanski brigadi (6250 vojakov in 182
  casnikov).

46
Ranjenci na soki fronti
47

• To so bili navadni vozovi madarskih kmetov.
  Imeli so zelo visoka kolesa. Na vsakem vozu sta
  bila dva ali trije ranjenci. Najveckrat so leali
  na golem vozu brez slame. ele pozneje so imeli
  slamo. Te revee, ki so bili dobesedno
  razmesarjeni, so polagali kar na cesto tam pod
  gradomranjence, ko so strahotno tarnali od
  bolecin, so kar na tleh pregledovali oziroma
  odbirali vojaki zdravniki s pomocjo sanitejcev.
  Razvrstitev je bila laji ranjenci, teji
  ranjenci, umirajoci in mrtvi. Takoj so vojake
  poloili na nosila in odnesli v ustrezni
  oddelek. Mrtve na neki skedenj, ostale pa v
  grajske sobe. Seveda je razvrcanje trajalo
  vcasih od jutra do poldan, pa tudi do vecera. V
  sobah je bilo kot v klavnici. Mnogim ranjencem so
  roke in noge bingljale in se le e malo drale
  telesa. Kosti so molele iz udov in roji muh so
  obletavali te mucenike. Nekateri so imeli e
  crvicke v odprtih ranah.. (Andrej Zlobec iz
  tanjela na Krasu)

48
Begunci
49
in ti mi bo krvava tekla

• Svetozar Boroevic in
• Simon Gregorcic
• nad bojujocimi se vojaki
• ob Soci, razglednica

50
(No Transcript)
51
Cerkev Svetega Duha na Javorci nad Tolminom. Leta
1916 so jo postavili avstroogrski vojaki tretje
gorske brigade petnajstega korpusa po nacrtih
arhitekta, scenografa in slikarja nadporocnika
Remigiusa Geylinga z Dunaja. Gradnjo je vodil
madarski podporocnik Geza Jablonsky. Vojaki so v
les vgali imena in priimke 2808 padlih vojnih
tovariev.
52
Ruska kapelica ob cesti cez Vric

• Med letoma 1916 in 1917 so jo zgradili ruski
  vojni ujetniki. Okrog cerkvice in ob cesti so
  ruski grobovi.

53
Damija (moeja) v Logu pod Mangartom

• Belo pobarvano moejo s tlorisom 15 krat 25 metov
  in s est metrov visokim minaretom so zgradili
  konec leta 1915 in v zacetku leta 1916, ko so
  bili boji e v hudem zamahu.Ohranila se je do
  leta 1920.
• Po nekaterih virih je obstajala e molilnica pri
  Sveti Luciji (Mostu na Soci)

54
Posledice vojne
55

• Vojni invalid
• Prva svetovna vojna je za sabo pustila stotisoce
  invalidov fizicnih invalidov za katere so je
  ponekod skrbela drava, drugje razlicne
  dobrodelne organizacije.
• V glavnem so bili prepuceni lastni
  iznajdljivosti.
• Ljudje so se soocali tudi z nic manj hudimi
  psihicnimi teavami, ki jih je povzrocila vojna,
  vendar so se s tem v letih po prvi svetovni vojni
  ukvarjali le redki strokovnjaki.

56

• Umetno roko je leta 1916 izumil nemki kirurg
  Ferdinand Sauerbruch. Sauerbruch je kot vodja
  bolnice pri Yperu (tam so Nemci leta 1915 prvic
  uporabili strupene pline) moral amputirati roke
  539 vojakom. Njegova proteza je vec kot 92
  odstotkom omogocila, da so po vojni znova lahko
  delali, od tega se je 42 odstotkov v prvem
  povojnem desetletju lahko vrnila k rocnim delom.

57

• Nemki pisatelji so povelicevali vojno kot vir
  najvecjih clovekih kreposti - vojna dvigne
  cloveka nad vsakdanje ivljenje ter mu razvije
  najvecje sile
• Priel sem do prepricanja, da je bila velika
  vojna neizmerno zlo za clovetvo, da vojna ni
  ustvarila in dvignila niti ene cloveke kreposti,
  da je vse, kar je bilo velikega za vojne, bila
  dua preprostega cloveka, ki je vril svojo
  dolnost, da se je edinole iz due preprostih
  ljudi izvil klic vsecloveke ljubezni, da je bil
  edini junak nepoznan junak
• Velika vojna in njej sledeci mir je popoln polom
  miljenja in custvovanja evropske inteligence.
• Nismo vredni ivljenja, ako mu ima biti duevna
  podlaga morala, ki so jo ucili propovedniki
  svetovne vojne in narekovalci evropskega miru
  (Henrik Tuma )

58
Propaganda

• V vseh vojskujocih dravah, tudi v Avstro-Ogrski
  se je e na zacetku razvila huda propaganda
• Sprva je bila osredotocena na obljube, da bo
  vojna kratka in slavna, ko pa se te niso
  uresnicile, so oblasti v vojskujocih se dravah
  skuale sovranika prikazati cim bolj
  neclovekega
• Velik del propagande je v desetletjih pred vojno
  usmerjen na otroke, pred prvo svetovno vojno
  zrase militaristicna generacija

59
dr. Lorenz Treutlet leta 1915

• Globoko smo prepricani v angleko zlobo in
  kramarstvo, v francosko napihnjenost in
  macevalnost, ruski brutalni egoizem in slo po
  ozemljih. Prav tako smo trdno prepricani v
  superiornost nemke kulture in nemkega znacaja
  in v cistost nae namere po miru

60
Bobnarcek
61
(No Transcript)
62
Doma za boic
63
Ruski tabni trobentac
64
Nemko-avstrijska cirkus in kuhinja
65
Protisrbska propaganda
66
Serbien muss sterbien ali po slovensko Srbe na
vrbe
67
Cesar Franc Joef v boji podobi
68
Prikrita resnicna podoba vojne
69
Slovenska otonost in alost v propagandi
begunci
70
Neuresnicene obljube o povojni ureditvi sveta
Wilsonovih 14 tock
Vir Mawa Chronicle
71
Nove meje
72
(No Transcript)
73
Krivicni versajski mir, vzrok za novo vojno
Vir Mawa Chronicle
74
(No Transcript)
75
Zemljevid, v katerega so vrisani crta premirja z
Italijo, dolocena 3. novembra 1918, ozemlje, ki
so ga okupirali Italijani, ozemlje na Korokem,
ki so ga zasedli avstrijski Nemci ter meje, ki
jih je ljubljanska Narodna vlada tela za
upravicene s slovenskega stalica.
76

• Reitev slovenskega mejnega vpraanja je bilo
  razpeto med obljube o samoodlocbi, ki jih je 8.
  januarja 1918 izrekel ameriki predsednik
  Woodrow Wilson v poslanici amerikemu kongresu
  (tirinajst tock), ko je govoril o povojnih
  mednarodnih odnosih sklenjeni in med tajne
  sporazume (londonski pakt) ter prepricanje
  zmagovalnih evropskih sil, da lahko poraencem
  postavljajo neomejene pogoje in brez njih
  ukrojijo novo podobo Evrope in sveta.

77
Wilson preg kongresom oznanja prekinitev odnosov
z Nemcijo, 3. februar 1924
dr. Thomas Woodrow Wilson ( 28.december
Stauton,Virginia 1856, 3. februar 1924
Washington, demokrat,ki so mu ocitali, da
podpira segergacijo univerzitetni profsor, prvi
(in doslej edini) ameriki predsednik z
doktoratom, Nobelov nagrajenec leta 1919
78

• Pariko konferenco je zapustil aprila 1917, v
  hudih konfliktih z Wilsonom zaradi italijanske
  ozemeljske porenosti. Kljub temu so bili
  Italijani z doseki nezadovoljni in dal je
  ostavko. Postal je predsednik poslanske zbornice,
  podpiral je Mussolinija od zacetka, vendar
  odstopil po uboju socialista Giaccoma
  Matteotija. Leta 1946 je postal predsednik
  ustavodajne skupcine, vendar leta 1947 znova
  odstopil zaradi mirovne pogodbe. V kasnejih
  letih je bil senator, kandidiral je za
  italijanskega predsednika a ni bil izvoljen.

Vittorio Emanuele Orlando (1860 Sicilija-1952
Rim ) italijanski premier od 1917
79

• David Lloyd George, 1st Earl Lloyd George of
  Dwyfor (17. januar 1863-26. marec 1945). Leta
  1916 je postal vojni minister, e istega tudi
  premier. Zadnji liberalni premier Velike
  Britanije. Zelo se je zavzemal za podpis
  versaillske pogodbe. Po vojni premier do leta
  1922, odstopil je ker so mu zaradi krize z Irsko
  konservativci odrekli podporo. Skupaj s
  Churchillom je med drugo svetovno vojno
  nasprotoval politiki popucanja Hitlerju, bil je
  tudi v igri za premiera.

80

• Georges Clemenceau (Vendée, 28 september, 1841,
  Pariz 24. november, 1929). Zdravnik, najprej
  republikanec, nato radikalec, nasprotnik
  socialistov in sindikalistov. Nasprotnik
  monarhije, zato je bil v mladih letih zaprt.
  Nekaj casa je ivel v New Yorku. Minister za
  notranje zadeve, med vojno nasprotnik Joffreja.
  Novembra 1917 je postal premier in hkrati vojni
  minister. Preprican je bil, da je odnos do
  Nemcije na konferenci preblag in je zato priel v
  konflikt z Wilsonom in Georgem. Francozi so
  konferenco teli za neuspeh, zato leta 1920 ni
  bil ponovno izvoljen. Upokojil se je in napisal
  spomine ter napovedal, da bo leta 1940 prilo do
  ponovne vojne z Nemcijo

81

• Stojijo Bruno Hugo Stare, Jurij Matej Trunk,
  Rudolf Steinmetz, Josip Gruden, Drago Maruic,
  Ivan Marija Cok, Janko Mackovek, Toma orli,
  Josip Ribaric, Mirko Brezigar, Joe Vilfan.
• Nekateri slovenski clani delegacije Kraljevine
  SHS na pariki mirovni konferenci. Sedijo od leve
  proti desni Lambert Ehrlich, Otokar Rybar, Dinko
  Trinajstic, Gustav Gregorin, Bogumil Vonjak.

82

• Sedei za srbsko delegacijo vodje delegacije
  Paica,
• zunanjega ministra Trumbica
• in srbskega veleposlanika v Parizu Vesnica so
  oznaceni s temnejo barvo.
• Delegati dvaintridesetih drav so se v plenarni
  zasedbi sestali le osemkrat,
• kar je povzrocilo tevilne proteste manjih
  drav,
• ki na potek in odlocitve konference prakticno
  niso mogle vplivati.

Sedeni razpored delegacij za plenarna zasedanja
na pariki mirovni konferenci
83
(No Transcript)
84
Vojna in umetnost
85
(No Transcript)
86

• Druga svetovna vojna

87
Vir Mawa Chronicle
88
(No Transcript)
89
(No Transcript)
90
Vir Mawa Chronicle
91
Hitler z mladimi nacisti leta 1933
92
Fuehrer z mehkim srcem
93

• Josef Paul Goebbels (1897-1945. Brilijantni
  govornik, mojster mnoicne propagande. Tretji
  rajh je doma, v veliki meri pa tudi v tujini,
  prodal kot uspeen izdelek. Narava mi je dala
  ibko telo, pokvarjeno nogo in genialne mogane,
  je rekel o sebi.

94
Hitler na mitingu v Nuerenbergu leta 1934.
Podobno kot Goebbels je znal fascinirati
privrence s svojimi govori
95
Stil Winstona Churchilla znak zmaga s prsti,
cigara, in videz zamiljene distance
96
Italijanski diktator Mussolini med obiskom
Fiatove tovarne v Torinu leta 1939
97
Sovjetski strip, ki smei Adolfa Hitlerja
98
Sovjetska propaganda je Stalina prikazovala kot
voditelja, ki mu mnoice posluno sledijo do
koncne zmage
99
Stalin kot naslednik Lenina
100
Sovjetski letak, ki izraa prepricanje, da bo
Rdeca armada vrgla Wermacht iz Rusije, tako kot
je Napoleona
101
Hitler gloda kosti osvojene Evrope
102
Sovjetski plakat, ki prikazuje Nemcijo kot leva
103
Propagandi letak Velike Britanije s podobo
anglekega podeelja Izraa protislovnost
vecina ljudi je ivela v industrijskih
mestih, Domoljubna custva pa naj bi spodbujala
idilicna slika
Vecina
104
Britanska druina s plinskimi maskami poslua BBC
(posnetek je iz leta 1938)
105
Ameriki propagandni letak, ki igra na verska
custva
106
Propaganda za otroke, junak stripov Red Fury
nokautira nemkega vohunskega padalca
107
Sovjetski vojaki dvigaja zastavo na Raichstagu,
maj 1945
108
Charlie Chaplin kot veliki diktator. Prvi
protinacisticni film iz leta 1940 je izzval mnoga
Nasprotovanja, nacisticna propaganda je bila
mocna tudi v ZDA
109
Margaret Lockwood, Rex harrison in paul Henreid v
filmu Nocni vlak za Muenchen (1940)
110

• 1950 - 2000

111
(No Transcript)
112

• Po 11 septembru 2001

113
(No Transcript)
114
(No Transcript)
115
(No Transcript)