e-Sociala elektronske podatkovne poizvedbe - PowerPoint PPT Presentation

About This Presentation
Title:

e-Sociala elektronske podatkovne poizvedbe

Description:

... [CDATA[ ${I_EMSO[0]} ${I_DAVCNA[0]} ${I_DATUM_VLOGE} – PowerPoint PPT presentation

Number of Views:28
Avg rating:3.0/5.0
Slides: 18
Provided by: TadejGa
Category:

less

Transcript and Presenter's Notes

Title: e-Sociala elektronske podatkovne poizvedbe


1
?

e-Sociala elektronske podatkovne poizvedbe
Ljubljana, 4.6.2012
2
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
  • ZUPJS, Uradni list RS 62/2010, 30.7.2010
  • ZUPJS-A, Uradni list RS 40/2011, 27.5.2011
  • ZDIU12, Uradni list RS, 110/2011, 31.12.2011)
  • Cilj
  • hitro in pravicno odlocanje o pravicah iz javnih
    sredstev
  • na osnovi premoženja in dohodkov prosilca in
    njegovih družinskih clanov

2
3
ZUPJS pravice
  • DENARNI PREJEMKI
  • otroški dodatek
  • denarna socialna pomoc
  • varstveni dodatek
  • državna štipendija
  • SUBVENCIJE IN PLACILA
  • znižano placilo vrtca
  • subvencija malice za ucence in dijake
  • subvencija kosila za ucence
  • subvencija prevozov za dijake in študente
  • oprostitev placila socialnovarstvenih storitev
  • prispevek k placilu družinskega pomocnika
  • subvencija najemnine
  • kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih
    storitev
  • placilo prispevka za obvezno zdravstveno
    zavarovanje

3
4
Medresorska delovna skupina
  • Imenovana 24.3.2011, s sklepom Vlade RS št.
    02401-2/2010/24
  • Naloge
  • Informatizacija pridobivanja podatkovnih virov
    za odlocanje o socialnih pravicah po ZUPJS
  • Zagotovitev zanesljivih vecnamensko uporabnih
    tehnicnih mehanizmov (komponent) za pridobivanje
    podatkov od podatkovnih virov za odlocanje v
    postopkih uveljavljanja socialnih pravic
  • 64 clanov iz razlicnih resorjev
  • Projektni svet
  • minister MDDSZ, ministrica MJU, direktorji iz
    vecjih podatkovnih virov (MNZ, DURS, GURS, MŠŠ,
    MVZT)

4
5
Podatkovni viri e-Sociala(24.4.2012)
  • poleg tega pa še 21 bank (stanje na
    transakcijskih, varcevalnih, depozitnih in
    trgovalnih racunih)
  • ABanka Vipa,
  • Banka Celje,
  • Banka Koper,
  • Banka Sparkasse,
  • Banka Volksbank,
  • BKS Bank,
  • Delavska hranilnica,
  • Deželna banka Slovenije,
  • Factor banka,
  • Gorenjska banka,
  • Hranilnica in posojilnica Vipava,
  • Hranilnica LON,
  • Hypo Alpe-Adria Bank,
  • Nova kreditna banka Maribor,
  • Nova Ljubljanska banka,
  • Poštna banka Slovenije,
  • Probanka,
  • Raiffeisen banka,
  • 14 institucij s skupaj 25 podatkovnimi viri
  • Ministrstvo za notranje zadeve
  • Ministrstvo za infrastrukturo in promet
  • Davcna uprava
  • Geodetska uprava
  • Centralna klirinško depotna družba
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
  • Zavod za zaposlovanje
  • Uprava za pomorstvo
  • Jamstveni in preživninski sklad
  • Agencija za javnopravne evidence in storitve
  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
    šport
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
  • Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

6
Podatkovni viri e-Sociala(24.4.2012)
7
Komponentecentralne interoperabilnostne
infrastrukture
  • Pladenj (sistem za standardizirano izvajanje
    elektronskih poizvedb na podatkovne vire)
  • IO-modul (standardizirana platforma za
    distribucijo podatkov)
  • Asinhroni modul (sistem za izvajanje asinhronih
    poizvedb)
  • Varnostna shema (sistem za enotno upravljanje z
    uporabniki in njihovimi pravicami)

8
Povezave med komponentami
9
komponenta Pladenj
  • sistem za standardizirano izvajanje elektronskih
    poizvedb
  • deluje kot zanesljiv transportni kanal,
  • nevtralizira tehnološke specifike in kompleksnost
    podatkovnih virov
  • uporabniku skrije tehnicne interoperabilnostne
    kompleksnosti in tako omogoca uporabniku, da se
    lahko bolj usmeri na vsebino podatkov in na
    poslovni proces pridobivanja in obdelave podatkov
  • podatke hrani samo tako dolgo, dokler jih ne
    prevzame poizvedovalni sistem, potem se v arhivu
    hranijo samo še transportni podatki
  • izredna fleksibilnost
  • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira
  • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega
    sistema
  • prilagajanje specifikam posameznega podatkovnega
    vira
  • enostavno modeliranje konkretnega postopka
    poizvedbe, za doloceno aplikacijo/namen
  • podpora enostavnim in kompleksnim postopkom
  • vzporedno ali zaporedno izvajanje poizvedb
  • možno vzpostavljanje medsebojnih odvisnosti od
    posameznih poizvedb, možno odlocanje na podlagi
    prejetih podatkov
  • popolna podpora za delo z asinhronimi
    podatkovnimi viri, vgrajena funkcionalnost za
    cakanje na odgovor
  • amortiziranje kratkotrajnih izpadov podatkovnih
    virov, vgrajena funkcionalnost auto-resume
  • monitoring in avtomatske eskalacije v primeru
    izpada podatkovnega vira
  • poudarek na vecnamenskosti, možna uporaba v vseh
    informacijskih sistemih, kjer je potrebno
    pridobivati podatke iz razlicnih podatkovnih
    virov
  • najsodobnejša odprtokodna javanska SOA
    tehnologija
  • velik potencial za širitev implementacije na
    mednarodnem nivoju

10
komponenta IO-modul
  • standardizirana platforma za distribucijo
    podatkov
  • omogoca institucijam vzpostavitev
    distribucijskega sistema za njihove podatke
  • na infrastrukturi MJU se za vsako institucijo
    vzpostavi poseben zašciten prostor, v katerem si
    institucija vzdržuje svojo distribucijsko zbirko
    - ažurno kopijo svojih podatkov
  • ne gre za novo zbirko podatkov, ampak zgolj za
    nov komunikacijski kanal, preko katerega je možno
    distribuirati podatke iz že obstojecih
    podatkovnih zbirk
  • podatki iz distribucijske kopije so preko
    enotnega aplikacijskega modula sinhrono dostopni
    uporabnikom (24/7, zanesljivost, stabilnost,
    performanse)
  • upravljavec podatkov ima ustrezen nadzor nad
    podatki, na voljo ima vse potrebne kontrolne
    mehanizme za izvajanje obveznosti po ZVOP
  • vsak podatkovni vir je sam odgovoren za vsebino
    svoje distribucijske kopije podatkov, in za
    nadzor dostopov (žurnal izvedenih transakcij)
  • vsebino distribucijske zbirke je možno vzdrževati
    na razlicne tehnicne nacine
  • vgrajen nadzor in samodejne eskalacije v primeru
    neosvežene distribucijske zbirke
  • izredna fleksibilnost
  • enostavno modeliranje specificnih naborov
    podatkov za specificne uporabnike in namene,
    preko posebne administrativne aplikacije
  • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira
    znotraj sistema IO-modul
  • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega
    sistema
  • standardne poizvedbe po enem kljucnem podatku
    (npr. EMŠO ali DŠ), možne tudi specificne metode
    iskanja

11
komponenta Asinhroni modul
  • sistem za izvajanje asinhronih poizvedb
  • uporablja se pri tistih podatkovnih virih, kjer
    ni možen sinhroni dostop (npr. ker ni ustrezne
    podatkovne zbirke ali ker so varnostni standardi
    previsoki)
  • podpira delo s posameznimi viri in s sklopi
    podatkovnih virov,
  • poizvedbe se zbirajo v posebnem zašcitenem
    podrocju - "cakalnici"
  • možnost sprotnega obvešcanja v primeru nove
    poizvedbe
  • vsak podatkovni vir lahko vidi le poizvedbe v
    svoji cakalnici
  • možna priprava odgovora preko posebnega GUI
  • vir si lahko avtomatizira proces priprave
    odgovorov (prevzem poizvedb iz cakalnice,
    obdelava, vrnitev odgovorov v Asinhroni modul)
  • odgovori so lahko elektronsko podpisani in
    casovno žigosani
  • podatki se hranijo samo tako dolgo, dokler jih ne
    prevzame poizvedovalni sistem (Pladenj), potem se
    v dnevnikih hranijo samo še transportni podatki
  • izredna fleksibilnost
  • enostavno dodajanje novega podatkovnega vira ali
    novega sklopa podatkovnih virov
  • enostavno dodajanje novega poizvedovalnega
    sistema
  • vkljucena posebna funkcionalnost Nadzorni modul
    za obvladovanje virov in poizvedb
  • dvonivojski sistem eskalacij v primeru zamude
  • popolna združljivost z Varnostno shemo in
    Pladnjem
  • omogoca visoko stopnjo skalabilnosti in
    neprekinjenosti delovanja

12
komponenta Varnostna shema
  • sistem za enotno upravljanje z uporabniki in
    njihovimi pravicami
  • nadzor dostopa do aplikacij in njihovih
    funkcionalnosti
  • podpora za vec modulov znotraj aplikacije in za
    razlicne funkcionalnosti znotraj modula
  • uporabniki lahko pripadajo eni ali vecim
    institucijam hkrati
  • vgrajen je sistem za upravljanje z institucijami
    (hierarhicen register institucij), na enem mestu
    so zbrani glavni podatki o vsaki vkljuceni
    instituciji
  • uporabniki se lahko prijavijo s katerimkoli
    veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom
    (nevtraliziranje motenj pri izteku in zamenjavi
    certifikatov), možno dodatno varovanje z geslom
  • možnost omejitve nabora certifikatov za posamezno
    aplikacijo
  • isti uporabnik ima lahko pri razlicnih
    institucijah razlicne pravice za razlicne
    aplikacije
  • uporabnik sam zaprosi za pravice, potrdi mu jih
    odgovorni nadzornik
  • upravljanje z Varnostno shemo nadzornik
    institucije, nadzornik tipa institucije, vrhovni
    nadzornik
  • podpora za fizicne uporabnike in za sistemske
    uporabnike (aplikacije oz. sistemi)
  • vgrajena SSO funkcionalnost vse aplikacije, ki
    uporabljajo ta modul, imajo omogocen prenos
    prijave

13
Tehnološki vidik
  • Odprto kodna, standardna JEE in SOA
    infrastruktura
  • Osnovni cilj arhitekture - maksimalna prepustnost
    sistema
  • Vec tisoc socasnih zahtevkov fokus razvoja na
    vzporednosti (cim vec JMS vrst)
  • Zagotavljanje visoke razpoložljivosti in linearna
    rast sistema
  • Razbremenitev podatkovne baze
  • Predpostavka, nešteto novih virov, namenov,
    odjemalcev (brez razvoja ali deploy-a)
  • Dinamicna orkestracija BPM procesov v realnem
    casu
  • Koncept, da se iz manjših v naprej pripravljenih
    mikro procesov v realnem casu zgradi BPM proces
    za katerokoli smiselno kombinacijo zahtev
  • Razvoj genericnih spletnih odjemalcev
  • 44 spletih storitev, razlicni protokoli, sheme,
    varnostni mehanizmi fokus razvoja na izdelavi
    parametriziranih SOAP/REST/http odjemalcev
  • Generalizacija vhodnih podatkov s pomocjo XML
    predlog
  • Validacija skladnosti XML odgovorov in možnost
    obdelave atributov na zahtevo
  • Zagotavljanje kontroliranega ponavljanja klicev
    (auto resume)
  • Hiter razvoj uporabniških vmesnikov za
    administracijo in monitoring
  • Popolna parametrizacija (dodajanje novih virov,
    postopkov, odjemalcev, ...)

13
14
Genericne predloge
  • XML predloga (template) za klic specificne
    spletne storitve
  • Xpath za pridobivanje podatkov iz odgovorov
  • Skripte RegEx ali Groovy za ekstrakcijo podatkov
    iz pridobljenih XML
  • Ugotavljanje skladnosti s shemo XSD odgovora

ltserSFIZSSeS1000 xmlnsser"http//services.da
ta.zpiz"gt ltguidgtI_ZPIZ_MESSAGE_ID0lt/guidgt lt
pxmlgt lt!CDATA ltPoizvedbagt
ltEMSOgtI_EMSO0lt/EMSOgt
ltDavcnaStgtI_DAVCNA0lt/DavcnaStgt
ltdtVlogegtI_DATUM_VLOGElt/dtVlogegt
ltdtZacetkaObdobjagt I_DATE_FROM
lt/dtZacetkaObdobjagt ltdtZakljuckaObdobjagt
I_DATE_TO lt/dtZakljuckaObdobjagt
lt/Poizvedbagt gt lt/pxmlgt lt/serSFIZSSe
S1000gt
14
15
Organizacijski vidik
  • Z vsakim podatkovnim virom je sklenjen formalen
    tripartitni dogovor
  • Opredeljene so odgovornosti, vsebina in nivo
    storitev ter nacini usklajevanja
  • Za vsak vir so doloceni 3 skrbniki na vseh 3
    straneh
  • 1. vir podatkov
  • 2. tehnicni posrednik (MJU / MPJU)
  • 3. uporabnik podatkov (MDDSZ / CSD)

16
Varstvo osebnih podatkov
  • Sodelovanje Informacijskega pooblašcenca v
    medresorski delovni skupini
  • Stalno preverjanje in prilagajanje rešitev
  • Cilj ne zmanjšati varnosti, ampak jo povecati
  • Zanesljiva elektronska sled, distribuirano
    hranjenje
  • Odgovornosti natancno opredeljene v formalnih
    dogovorih

17
Strateški vidik
  • Komponente centralne interoperabilnostne
    infrastrukture
  • Izvajanje v okviru ESS operacije
    Interoperabilnost in e-izmenjava podatkov
  • Objava na Portalu NIO (nio.gov.si)
  • Pogoji uporabe
  • Prispevek k strateškemu cilju (SREP)
  • vzpostavitev nacionalnega interoperabilnostnega
    okvira v Republiki Sloveniji in pocenitev
    nadaljnjega razvoja podobnih informacijskih
    sistemov, ki potrebujejo podatke od številnih
    podatkovnih virov
  • izboljšanje interoperabilnosti sistemov, z
    uporabo skupnih aplikacijskih gradnikov
    (komponent)

17
Write a Comment
User Comments (0)
About PowerShow.com