Nevroradiologija tumorjev

1
Nevroradiologija tumorjev živcevja

• Asist. dr. Matej Vrabec, dr. med.
• Klinicni inštitut za radiologijo, UKC Ljubljana

Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2012/13
2
Radiološke diagnosticne metode
3

1. Racunalniška tomografija (CT)

Pred aplikacijo KS
Po aplikaciji KS
4

1. Racunalniška tomografija (CT)Prednosti- hitra
   metoda (urgentna ambulanta)- soliden prikaz
   komplikacij (ucinek mase na okolno možganovino,
   herniacije, hidrocefalus)- v dolocenih primerih
   specificni znaki, ki pripomorejo k natancnejši
   diagnozi (kalcinacije)

5
2. Magnetna resonanca (MR)
6
Diagnosticni pristop v diagnostiki možganskih
tumorjev in tumorjem podobnih stanj
7
Sistematicni pristop k diagnozi

1. Prisotnost ucinka mase edem, hidrocefalus
2. Lokalizacija intra/ekstra-aksialna, katero
   anatomsko podrocje, rob lezije
3. CT in MR znacilnosti (kalcinacije, vsebnost
   mašcobe, cist, difuzijske/perfuzijske lastnosti,
   obarvanje s kontrastom)
4. Število lezij (solitarna ali multiple)
5. Starost pacienta, druge bolezni.

8
Ucinek mase

• Herniacija možganovine
• Subfalcina
• Transtentorialna
• Unkalna
• Skozi foramen magnum
• Ekstrakranialna

9
Obstruktivni hidrocefalus
10
Lokalizacija tumorja
11
Ekstra/Intra-aksialni tumorji
Normalno
Ekstra-aksialni tumor npr. meningeom
Intra-aksialni tumor npr. gliom
12
Ekstra/Intra-aksialni tumorji
www.radiologyassistant.nl
13
(No Transcript)
14
Ekstra-aksialni tumorji

• Meningeom
• Švanom
• Arahnoidna cista
• Epidermoid
• Dermoid
• Hipofizni in pinealni tumorji

15
Meningeom

• Najpogostejši ekstra-aksialni tumor
• Pojavlja se pri odraslih, multipli pri NF II
• Benigen (v vec kot 95)
• Pogostejši pri ženskah, hormonsko odvisen
• Homogeno obarvanje, duralni repi

16
(No Transcript)
17
(No Transcript)
18
Arahnoidna cista
19
Arahnoidna cista

• Slucajna benigna cisticna najdba pri CT ali MR,
  ki je ni potrebno spremljati.
• Signal na MR enak signalu likvorja na vseh
  sekvencah.
• Ce so velike, lahko povzrocajo simptome
  (obstrukcijo pretoka likvorja, nevralgijo)

20
Arahnoidna cista
T1 KS
Difuzijsko slikanje
T2
FLAIR
21
Tumorji hipofize

• Adenomi
• hormonsko aktivni ali neaktivni
• Makro ali mikro (lt1 cm)

22
Tumorji hipofize

• Adenomi
• hormonsko aktivni ali neaktivni
• Makro ali mikro (lt1 cm)

23
Tumorji hipofize

• Kraniofaringeom
• Cisticen supraselarni tumor
• Znacilna je vsebnost kalcinacij

24
Pinealni tumorji

• Ce so vecji lahko povzrocijo obstrukcijo likvorja
  v predelu cerebralnega akvedukta - hidrocefalus

25
(No Transcript)
26
Intra-aksialni tumorji

• Astrocitomi
• Oligodendrogliomi
• Gliomatoza
• Limfom
• Ependimom
• Gangliogliom
• Metastaze

27
Astrocitomi
Astrocitom gradus II
Astrocitom gradus III
Glioblastom gradus IV
28
Glioblastom

• Najpogostejši možganski tumor odraslih
• Slaba prognoza (vecina jih umre v 1. letu po
  diagnozi)
• Tipicno nodularno robno obarvanje, v sredi
  krvavitve in nekroze (DD na CT s KS podoben
  abscesu)
• Lahko multifokalen, izjemno redko zaseva izven
  možganov.

29
Metastaze

• V 50 primerih solitarne (DD glioblastom)
• MR s kontrastom pokaže vec lezij kot CT
• Za staging še vedno CT s kontrastom.
• Tipicna je kortiko-subkortikalna lokalizacija
• Nekateri primarni tumorji zasevajo tudi
  leptomeningealno (ekstra-aksialno)

30
Metastaze
31
Starost pacienta
32
Starost pacienta
33
Starost pacienta
34
Tumorjem podobne spremembe

• Absces

35

• Difuzijsko slikanje pokaže omejeno difuzijo v
  abscesu (gost gnoj) v primerjavi z nekroticnim
  tumorjem.

36
Tumorjem podobne spremembe
Tumefaktivna MS
37
(No Transcript)
38
Sistematicni pristop k diagnozi

1. Prisotnost ucinka mase edem
2. Lokalizacija intra/ekstra-aksialna, katero
   anatomsko podrocje, rob lezije
3. CT in MR znacilnosti (kalcinacije, vsebnost
   mašcobe, cist, difuzijske/perfuzijske lastnosti,
   obarvanje s kontrastom)
4. Število lezij (solitarna ali multiple)
5. Starost pacienta, druge bolezni.