1. vaja

1

• 1. vaja
• Meteorološke meritve in opazovanja

2
AGROMETEOROLOGIJA kot del BIOMETEOROLOGIJE

• je interdisciplinarna
• znanost, ki proucuje sistem medsebojne
  povezanosti med vremenom in kmetijskimi
  kulturami, domacimi živalmi, rastlinskimi
  boleznimi ter koristnimi in in škodljivimi
  živalmi v ekosferi

• Proucevanje vpliva vremena na rast in razvoj
  rastlin nam omogoca, da pri kmetijski proizvodnji
  cimbolj IZKORISTIMO UGODNE podnebne danosti in se
  poskušamo IZOGNITI NEUGODNIM, da bi tako dosegli
  optimalno kakovost in velikost pridelka

3
ANALIZA IN PROGNOZA VREMENA
ANALIZA VREMENA- dolocevanje vremenskega stanja
(stanja atmosfere) DIAGNOZA VREMENA nad nekim
podrocjem v DOLOCENEM TRENUTKU na OSNOVI
IZMERJENIH IN OPAZOVANIH VREDNOSTI
LOCITI POJMA KLIMA IN VREME!
PROGNOZA VREMENA na osnovi analize vremena
predvideva STANJE ATMOSFERE V PRIHODNOSTI
4
VREMENSKI EKSTREMI TEMPERATURA
- najvišja dnevna temperatura zraka (v
senci) 57,8C El Azizia, LIBIJA 13.9.1922
- najvišja povprecna letna temperatura
zraka 34,4C Dallol, ETIOPIJA
5
VREMENSKI EKSTREMI TEMPERATURA
- najnižja dnevna temperatura zraka -89,2C
Vostok, ANTARKTIKA, 21 julij 1983
- najnižja povprecna letna temperatura
zraka -56,7C Vostok, ANTARKTIKA
6
VREMENSKI EKSTREMI padavine
- najvecja letna kolicina padavin 11 870 mm
Mawsynram, INDIJA
- najobilnejši naliv v 24-tih urah 1870 mm
Cilaos, otok La Reunion, Indijski ocean
7
VREMENSKI EKSTREMI padavine
- najvec deževnih dni do 350 dni na leto Mt.
Waialeale (1569 m), HAVAJI
- najvec nevihtnih dni povprecno 322 dni na leto
Bogor, Java, Indonezija
8
VREMENSKI EKSTREMI padavine
- najbolj suh kraj na svetu 0,5 mm (letno
povprecje) pušcava Atacama, CILE daljša obdobja
(vec deset let) brez padavin
9
VREMENSKI EKSTREMI
- najvecja hitrost vetra v gorah 371 km/h Mt.
Washington (1918 m), USA, 12.4.1934
v nižini 333 km/h Thule, Greenland 8.3.1972
- najdebelejša toca kosi, težki do 1kg
Gopalganj, Bangladeš, 14.4.1986
10
Meteorološke meritve in opazovanja

• - meteorološki sateliti
• - meteorološki radarji
• - meritve z radiosondami
• - klasicne meteorološke postaje (opazovanja in
  meritve)
• - avtomatske meteorološke postaje
• - oblaki

11
A R S O (bivši HMZ)Agencija Republike Slovenije
za Okolje

• www.arso.gov.si
• dežurni prognostik 090 7130
• ali 090 93 41 30 (tudi z mobilnega omrežja)
• odzivnik 090-93-9822
• teletekst stran 161...

12
Meteorološki sateliti
Dve glavni skupini
polarno-orbitalni
geo-stacionarni
13
Geo-stacionarni sateliti
METEOSAT
nad ekvatorjem (f 0) oddaljeni od zemeljskega
površja 36000 km ves cas nad isto tocko na
Zemlji (? konst., ) opazujejo 1/3
zemeljskega površja locljivost najboljša nad
ekvatorjem in geografsko dolžino, kjer so
namešceni (VIS 2 km, IR 5 km)
14
MSG do l. 2018 (4 sateliti)
15
Polarno-orbitalni sateliti
-krožijo nad Zemljo (f ? konst.) na višini
okrog 900 km (od 800 do nekaj 1000 km) -opazujejo
pas širok nekaj 100 km, ki ga zamikajo (? ?
konst.)
Zemljo obkrožijo v eni do dveh urah dvakrat
dnevno so nad isto tocko na Zemlji.
16
METEOROLOŠKI SATELITI
17
Svetli toni oblaki z nižjo temperaturo (segajo
višje v ozracje)
Temnejši toni toplejša podrocja (ponavadi kopno
ali morje, pozimi lahko tudi megla ali nizka
oblacnost)
Slika oblacnosti v infra-rdecem spektru je
posneta z geo-stacionarnega vremenskega satelita
METEOSAT
18
METEOROLOŠKI RADARJI
- ocena kolicine padavin v okolici - domet med
100 in 500 km od radarja
Antena meteorološkega radarja
19
meteorološka postaja LISCA z radarjem
RADAR (angl. Radio Detection and Ranging) je
kratica, ki oznacuje sistem za radijsko detekcijo
in rangiranje.
20
(No Transcript)
21
(No Transcript)
22
(No Transcript)
23
Meteor. radarji - delovanje
impulz dolg nekaj ?s (nekaj 100 m), presledek
nekaj ms (nekaj 100 km) potuje skozi atmosfero s
svetlobno hitrostjo (3108 m/s) in se sipa na
ovirah (hrib, letalo, množica kapljic v
oblaku) odboj sipanje v vse smeri del proti
anteni zaznamo odboj

• usmeritev antene - smer, kjer je ovira
• zakasnitev odmeva za casom izsevanja
  oddaljenost ovire
• jakost odmeva odbojne lastnosti ovire

24
Meteorološki radarji
Mreža meteoroloških radarjev v Evropi
25
Radiosondažne meritve
Radiosonda balon, napolnjen s helijem, na
katerega je pripeta škatla z inštrumenti za
meritve vertikalnih profilov vlage, temperature
zraka in zracnega tlaka.
Horizontalno hitrost vetra na razlicnih
nadmorskih višinah, lahko ocenimo na podlagi
spreminjanja lege radiosonde, ki ji sledimo s
pomocjo GPS-a.
26
Radiosondažna postaja
Radiosondažne meritve
Spušcanje radiosonde
27
Primer radiosondažne meritve v Ljubljani

• Uporaba meritev
• lokalna ocena stabilnosti atmosfere
• ocena nivoja oblacnih plasti
• analiza met. spremenljivk v višjih plasteh
  ozracja
• vhodni podatki za meteorološke prognosticne modele

28
Meteorološke postaje

• TRENUTNO STANJE (2006) v Sloveniji
• Klasicne meteorološke postaje
• 42 klimatoloških postaj
• Opazovanja in meritve ob 7h, 14h, 21h
• Na nekaterih postajah (glavne) opazovanja in
  meritve vsako uro (npr. letališca), nabor meritev
  pa je vecji poklicni opazovalci.
• 188 padavinskih postaj
• meritev kolicine padavin ob 7h in opazovanja
  vremena
• Avtomatske meteorološke postaje
• Fenološke postaje (60)

29
Mreža klimatoloških postaj
30
Meritve in opazovanja

• MERITVE
• Zracni pritisk
• Temperatura zraka in tal
• (Temperatura morja)
• Vlažnost zraka
• Izhlapevanje
• Smer in hitrost vetra
• Kolicina padavin
• Višina snežne odeje in novozapadlega snega
• Trajanje soncnega obsevanja

• OPAZOVANJA
• Oblacnost
• Vidnost
• Stanje tal in morja
• Pojavi v atmosferi

31
Meritve, opazovanja, klimatološki dnevnik

• Meritve in opazovanja se zapisujejo v dnevnik
  opazovanj.
• - enotna razpredelnica za vpisovanje
  meteoroloških opazovanj in meritev
• - vsebuje tudi informacijo o opazovalcu ter
  terminu opazovanj

32
OPAZOVALNI PROSTOR

• prostor za opazovanja in meritve na klasicni
  meteorološki postaji
• velikost 20m 20 m
• nizko pokošena trava
• v okolici ni vecjih ovir, ki bi vplivale na
  meritve (turbulenca, senca)

33
VREMENSKA HIŠICA

• 2m nad tlemi (vpliv tal ni vec tako izrazit)
• bele barve (ni segrevanja)
• dvojne žaluzije (zašcita pred vetrom, izmenjava
  zraka je omogocena)
• vrata obrnjena proti severu (pri odcitavanju
  direktni soncni žarki ne padajo na inštrumente)

34
VREMENSKA HIŠICA

• INŠTRUMENTI
• suhi (temperatura zraka) in mokri termometer, ki
  skupaj z ventilatorejm tvorita psihrometer
  (vlaga v zraku)
• maksimalni in minimalni termometer (ekstremne
  vrednosti temperature zraka)
• termograf (casovno spreminjanje temperature
  zraka)
• higrograf (casovno spreminjanje vlage v zraku)
• ponekod v posebni hišici še Wildov evaporigraf
  (casovni potek izhlapevanja vode)

35
(No Transcript)