Kometi

1
Kometi
Astronomsko društvo Vega

• Predstavitev za skupino Repatice in kometi
• Gregor Vertacnik
• Vodice, maj 2011

Foto Ivan Eder
2
Kazalo

• Kometi in praznoverje
• Kaj so kometi?
• Sestava kometov
• Skupine kometov
• Kometi in meteorski roji
• Najbolj znani kometi

3
Kometi in praznoverje

• stoletja nazaj so bili kometi obicajno znanilci
  slabih dogodkov (smrti kraljev ali plemicev,
  katastrof)
• nekateri anticni astronomi so jih opisovali kot
  ognjevit mec, ki se razteza prek neba
• Aristotel je menil, da so kometi pojavi v
  zgornjem ozracju (prevladujoce mnenje do 15.
  stoletja) temu pogledu je med drugim nasprotoval
  Seneka mlajši
• najbolj znana upodobitev kometa je tapiserija iz
  Bayeuxa, ki prikazuje Halleyjev komet pred bitko
  pri Hastingsu l. 1066

Tapiserija iz Bayeauxa. Vir http//stardust.jpl.n
asa.gov/news/news90.html
4
Kaj so kometi?

• Tycho Brahe je z merjenjem paralakse kometa iz l.
  1577 dokazal, da so kometi izvenzemeljski pojavi
• l. 1610 je William Lower predlagal da se kometi
  gibljejo skladno s Keplerjevimi zakoni
• dolgotrajna debata med astronomi glede kometovih
  tirnic (elipsa/parabola proti premici)
• l. 1681 je Georg Samuel Doerfel dokazal gibanje
  kometov po paraboli oziroma elipsi
• l. 1687 je Isaac Newton teoreticno izpeljal
  mogoce tirnice kometov
• L. 1705 Edmund Halley prvi uspešno napove vrnitev
  kometa v prisoncje l. 1758 (komete iz let 1531,
  1607 in 1682 identificira kot isti komet)

Vrste tirnic kometov. Vir www.pd.astro.it/.../pla
netarium/L15_11S.html
5

• Aristotel je lasate zvezde imenoval kometes
• majhna telesa (100 m40 km v premeru),
  sestavljena iz skal, ledu in prahu
• v bližini Sonca razvijejo meglicasto komo in rep
• vecina kometov izvira iz Oortovega oblaka, ki je
  ostanek pri nastajanju vecjih teles v Osoncju,
  nekaj pa tudi iz razpršenega diska za Neptunovo
  tirnico
• morda so pomembno prispevali k obilici vode in
  organske snovi na Zemlji

Oortov oblak in Kuiperjev pas. Vir
www.astro.rug.nl/.../JAAR2000/pluto/aosKBO.html
6
Sestava kometov

• leta 1950 je Fred Whipple predlagal model umazane
  snežne kepe jedra kometov so ledena telesa, ki
  vsebujejo tudi skale, prah, organsko snov in
  zamrznjene pline (CO, CO2, CH4, NH3)
• model umazane snežne kepe prvic potrjen ob
  zadnjem povratku Halleyjevega kometa leta 1986
  (vesoljske sonde Giotti, Vega 1 in Vega 2) druga
  potrditev leta 2001 ob mimoletu kometa Borrelly
  (sonda Deep Space 1)
• slike kometa Borrelly in Tempel 1 so pokazale, da
  je vecina ledu pod površino, saj je površina
  kometa Borrelly povsem suha

Prašni in plinski rep. Vir leonid.arc.nasa.gov/me
teor.html
7

• kometi so zelo temna telesa (albedo nekaj ),
  površje je iz kompleksnih organskih spojin
• v bližini Sonca se iz kometa zaradi segrevanja
  sprošcajo plini in prah
• okoli jedra nastane oblak plina in prahu, ki
  lahko doseže velikost Sonca
• Soncev veter in sevalni tlak del kome raztegneta
  proc od Sonca v obliko repa
• olinski (dejansko iz plazme) rep je vedno obrnjen
  proc od Sonca, ker sledi magnetnim silnicam v
  Soncevem vetru
• prašni rep oblikujeta gravitacijska sila in
  Soncev veter, zato je pogosto locen od plinskega
• kometi scasoma (po številnih prihodih v
  prisoncje) izgubijo hlapljive snovi in ostanejo
  le še crna, neaktivna jedra

Jedro kometa Borelly. Vir http//nmp.jpl.nasa.gov
/ds1/img/borrelly_1.jpg
8
Skupine kometov

• kratkoperiodicni kometi
• povratna doba manj kot 200 let
• izvirajo iz razpršenega diska za Neptunovo
  tirnico
• odsoncja kometovih tirnic pogosto sovpadajo s
  planetarnimi (najvecja je Jupitrova skupina)
• bolj ali manj blizu ravnine planetov
• dolgoperiodicni kometi
• povratna doba vec kot 200 let
• izvirajo iz Oortovega oblaka
• Kreutzeva skupina
• kometi s perihelijem v neposredni bližini Sonca
• najsvetlejši znani kometi

9
Primeri kometovih tirnic. Vir http//deepimpact.u
md.edu/gallery/comet_orbits.html, avtorske
pravice Kay Gibson, Ball Aerospace
Technologies Corp.
10

• nepovratni kometi
• kometi s parabolicno ali hiperbolicno tirnico, ki
  samo enkrat pridejo v bližino Sonca
• orbite kometov pogosto (ob bližnjih srecanjih)
  spreminjajo veliki plinasti planeti, predvsem
  Jupiter
• do januarja 2011 odkritih 4185 kometov, a
  podobnih teles v Oortovem oblaku je morda bilijon
• približno en komet letno viden s prostim ocesom

Porazdelitev periodicnih kometov po odsoncju.
Vir http//en.wikipedia.org/wiki/Comet
11
Razvoj Kreutzeve skupine kometov. Vir
http//en.wikipedia.org/wiki/Kreutz_Sungrazers
12
Prakticno vsi kometi iz Kreutzeve skupine so bili
v zadnjih letih odkriti na fotografijah sonde
SOHO. Vir http//www.spaceweather.com/archive.php
?view1day21month10year2010
13
Kometi in meteorski roji

• kometi na svoji poti za seboj pušcajo tudi prašne
  delci, ki ostanejo v kometovi orbiti
• ko Zemlja precka (se ji zelo približa) kometovo
  orbito, prašni delci, ki zaidejo v Zemljino
  atmosfero, zasvetijo kot meteorji

Del orbite kometa Tempel-Tuttle. Slika je vzeta s
strani www.astrosen.unam.mx/.../AQUI/aqui-0110.ht
ml
14

• zaradi spreminjanja kometove tirnice so prašni
  delci razporejeni v številna meteorska vlakna
• tirnice vlaken se spreminjajo ? spremenljiva
  aktivnost meteorskih rojev
• izvor vecine meteorskih rojev so kometi (v
  oklepaju)
• Perzeidi (Swift-Tuttle)
• Leonidi (Tempel-Tuttle)
• Eta akvaridi in Orionidi (Halley)
• Liridi (Thatcher)
• Tauridi (Encke)
• Ursidi (Tuttle)

Meteorski dež Leonidov l. 1833. Vir
http//star.arm.ac.uk/leonid/Meteor-Shower.jpg
15
Halleyjev komet

• najbolj slaven komet
• prvi komet, pri katerem so odkrili periodicnost
  prihodov v prisoncje
• edini komet s povratno dobo pod 100 let, ki je ob
  prihodu v prisoncje vedno jasno viden s prostim
  ocesom
• povprecna obhodna doba 7576 let
• prvi so Halleyjev komet opazovali Kitajci, morda
  že 2467 p. n. št.
• leta 1066 so Halleyjev komet, ki je bil precej
  svetlejši od Venere, opazovali tudi v Angliji
  (tapiserija iz Bayeuxa), isto leto so Normani
  zmagali nad Anglosasi v bitki pri Hastingsu

Jedro Halleyjevega kometa, kot ga je posnela
vesoljska sonda Giotto. Vir www.spaceguarduk.co
m/gallery.htm
16

• Edmund Halley je na osnovi opazovanj kometov v
  letih 1531, 1607 in 1682 sklepal da gre za en sam
  komet
• naslednjo vrnitev kometa v prisoncje je Halley
  napovedal za leto 1757
• 25. 12. 1758 je komet prvi ugledal Johann Georg
  Palitzsch, v prisoncje je prišel v marcu 1759
• leta 1910 je Zemlja potovala skozi rep kometa
• zadnji prihod v prisoncje, leta 1986, je bil
  najmanj spektakularen od vseh zapisanih
• leta 1986 so Halleyjev komet raziskale sonde
  Giotto, Vega 1, Vega 2, Suisei, Sakigake

Halleyjev komet ob vrnitvi v prisoncje l. 1910.
Foto The Yerkes Observatory
17
Enckejev komet

• komet je l. 1786 odkril Pierre Mechain
• poimenovan po Johannu Franzu Enckeju, ki je s
  preucevanjem orbite kometov iz leta 1786, 1795,
  1805 in 1818 dognal, da gre za en sam komet
• leta 1819 je napovedal prihod kometa za leto
  1822, kar se je tudi uresnicilo
• komet ima povratno dobo samo 3,3 leta
• 5 km veliko jedro
• zadnji prihod v perihelij je bil 6. avgusta 2010

Enckejev komet. Vir www.fas.org/.../docs/rst/Sec
t19/Sect19_22.html
18
Veliki marcevski komet iz leta 1843

• eden najsvetlejših kometov Kreutzeve skupine
• odkrit 5. februarja 1843, opazovali so ga do 19.
  aprila istega leta
• 27. februarja se je Soncu približal na 830.000 km
• viden podnevi le 1 stran od Sonca!!!
• razvil je vec kot 300 milijonov km dolg rep!

Risba Velikega marcnega kometa. Vir
http//en.wikipedia.org/wiki/Great_Comet_of_1843
19
Komet Donati

• po mnenju mnogih najlepši komet 19. stoletja
• dolgoperiodicni komet s povratno dobo 1700 let je
  2. junija 1858 odkril italijanski astronom Donati
• v periheliju zadnjic 30. septembra 1858
• Leta 1858 je razvil 60 dolg prašni rep in
  dosegel magnitudo -1
• prvi fotografirani komet

Risba kometa Donati. Vir http//en.wikipedia.org/
wiki/Comet_Donati
20
Veliki septembrski komet iz leta 1882

• verjetno najsvetlejši od znanih kometov, clan
  Kreutzeve skupine
• David Gill je komet tik pred Soncevim vzidom 18.
  septembra 1882 opisal kot komaj omejeno gmoto
  zlate glorije z lepoto, ki je ne morem opisati
• v casu perihelija je bil komet zlahka viden
  povsem zraven Sonca kot objekt -17. magnitude!
• po periheliju je komet razpadel na vsaj pet kosov
• s prostim ocesom je bil viden do februarja 1883

Fotografija Velikega septembrskega kometa iz
Cape Towna. Vir www.answers.com/topic/great-come
t-of-1882
21
Komet Arend-Roland

• komet sta odkrila belgijska astronoma 8. novembra
  1956 na fotografskih plošcah
• nepovratni komet
• ob prihodu v bližino Sonca leta 1957 je razvil do
  30 dolg rep in dosegel sij -1 m
• po prehodu perihelija 8. aprila 1957 je dobil
  nenavaden izgled s protirepom dolžine do 12

Slika kometa Arend-Roland z antirepom.Vir
http//www.daviddarling.info/encyclopedia/A/Arend
-Roland.html
22
Komet Ikeya-Seki

• pripadnik Kreutzeve skupine, dalec najsvetlejši
  komet 20. stoletja
• odkrit 18. septembra 1965
• 21. oktobra 1965 se je Soncu približal na vsega
  450.000 km
• blizu perihelija se je videl cez dan (magnituda
  -10)
• pred preckanjem perihelija razpadel na tri kose
• ob koncu oktobra se je pojavil na jutranjem nebu
  z izjemno svetlim repom

Komet Ikeya-Seki leta 1965. Foto Roger Lynds /
NOAO / AURA / NSF. Viri www.astronomy.com/asy/de
fault.aspx?cssid78
23
Komet West

• eden najlepših kometov 20. stoletja
• odkrit na Južnem evropskem observatoriju 10.
  avgusta 1975
• v marcu 1976 je dosegel svetlost -3 m in razpadel
  na štiri kose
• zelo dolga obhodna doba

Komet West v marcu 1976. Foto Peter Stättmayer,
vir http//en.wikipedia.org/wiki/ImageW-preview
.jpg
24
Komet Shoemaker-Levy 9

• odkritelja zakonca Shoemaker in David Levy in
  Philippe Bendjoya, 24. marec 1993
• planet je bil verjetno ujet v tirnico okoli
  Jupitra že 20-30 let pred odkritjem
• ob nekem prihodu v odsoncje ga je s svojo
  gravitacijo ujel Jupiter v mocno ekscentricno
  orbito z obhodno dobo 2 leti
• ob bližnjem srecanju z Jupitrom (40.000 km)
  julija 1992 najverjetneje razpadel

Biserna ogrlica delov kometa Shoemaker-Levy 9
pred trkom v Jupiter. Foto NASA HST, vir
http//hubblesite.org/newscenter/archive/releases/
1994/26/image/c/
25

• nastala je biserna ogrlica iz vec kot 20 delov
  velikosti 1 km
• trcil v Jupitra sredi julija 1994 s hitrostjo 60
  km/s
• prvi neposredno opazovani trk dveh teles v
  Osoncju
• po trku vec mesecev dobro vidni temni madeži na
  vrhu Jupitrovega ozracja

Vidne posledice trcenja kometa v Jupiter. Foto
NASA HST, vir http//hubblesite.org/newscenter/ne
wsdesk/archive/releases/1994/
26
Komet Hyakutake

• poleg Hale-Bopp-a najlepši komet devetdesetih let
  20. stoletja
• 31. januarja 1996 ga je odkril japonski amaterski
  astronom Yuji Hyakutake
• 25. marca se je približal Zemlji na vsega 15 mio.
  km
• rep je po izjavah nekaterih ocividcev dosegel
  dolžino 80, premer kome 1,52 ter sij kometa 0
  m
• v aprilu je komet pocasi izgubljal na svetlosti
  in navidezni velikosti, a ostal zlahka viden še
  sredi meseca

Komet Hyakutake. Foto Mike Terenzoni. Vir
www.flandrau.org/astronomy/skywatchers/
27

• premer jedra kometa Hyakutake je 4 km, vrtilna
  doba 6 ur
• vesoljska sonda Ulysses je potovala skozi rep
  kometa na razdalji vec kot 500 mio. km od jedra ?
  Hyakutake je imel najdaljši znani rep od vseh
  kometov!
• Hyakutake je bil tudi prvi komet, pri katerem so
  odkrili rentgensko sevanje (vglavnem izvira iz
  trkov med kisikovimi in dušikovimi ioni v
  Soncevem vetru ter nevtralnim vodikom v komi
  kometa

28
Komet Hale-Bopp

• po absolutni magnitudi (siju, ki bi ga dosegel na
  1 a.e. od Sonca in Zemlje) najsvetlejši komet 20.
  stoletja
• v noci s 23. na 24. julij 1995 sta ga neodvisna
  odkrila ameriška astronoma Alan Hale in Thomas
  Bopp, ko sta opazovala kroglasto kopico M70 v
  Strelcu
• kmalu po odkritju so meritve pokazale, da utegne
  komet postati v marcu in aprilu 1997 izjemno
  svetel
• na žalost je komet v casu perihelija prišel v
  precej neugodno lego

Komet Hale-Bopp dne 28. 3. 1997. Foto Jernej
Vidmar, vir http//www2.arnes.si/gljsentvid10/k
ometi.html
29

• 9. marca 1997 je bil komet iz Sibirije in
  Mongolije viden podnevi v casu popolnega
  Soncevega mrka
• ob koncu marca in v zacetku aprila je komet
  dosegel -1 m in razvil 3040 dolga plinski in
  prašni rep
• najdlje viden znani komet s prostim ocesom (18
  mesecev)
• naslednji obisk tega kometa je predviden okoli
  leta 4385

30
Komet McNaught

• najsvetlejši komet po kometu Ikeya-Seki iz leta
  1965
• v periheliju 14. januarja 2007 je dosegel -5.
  mag. in postal eden najsvetlejših kometov v
  zadnjih stoletjih
• opazovalcem na južni polobli je komet ob koncu
  januarja ponudil nepozabno predstavo
• nekaj opazovalcev na severni polobli je porocalo,
  da so na nocnem nebu videli proge v repu

Komet McNaught posnet z vesoljsko sondo STEREO
11. 1. 2007. Vir http//www.nasa.gov/mission_pag
es/stereo/news/comet_mcnaught.html
31
Viri in literatura

• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet
• http//en.wikipedia.org/wiki/Great_Comet_of_1843
• http//en.wikipedia.org/wiki/Great_Comet
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_Donati
• http//www.daviddarling.info/encyclopedia/D/Donati
  s_Comet.html
• http//www.hschamberlain.net/donati.html
• http//en.wikipedia.org/wiki/Great_Comet_of_1882
• http//en.wikipedia.org/wiki/Halley_comet
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_Encke
• http//en.wikipedia.org/wiki/Halley27s_Comet
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_Arend-Roland
• http//www.daviddarling.info/encyclopedia/A/Arend-
  Roland.html
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_Ikeya-Seki
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_West
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_Hyakutake
• http//en.wikipedia.org/wiki/Comet_Hale-Bopp
• http//www.msnbc.msn.com/id/16710667/
• http//en.wikipedia.org/wiki/Meteor_shower
• http//solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Ob
  jectCometsDisplayOverviewLong