Osnove astronomskih opazovanj

1
Osnove astronomskih opazovanj pot do najlepših
objektov
Astronomsko društvo Vega
Virhttp//www.nasa.gov/topics/universe/features/w
map_five.html

• predstavitev za uporabnike teleskopov
• Gregor Vertacnik
• Ljubljana, december 2009

2
Kazalo

• Kje opazovati nocno nebo?
• Veczvezdje Mizar-Alkor
• Dvozvezdje Albireo
• Razsuta kopica Gostosevci
• Kroglasta kopica M13
• Orionova meglica
• Andromedina galaksija

3
Kje opazovati nocno nebo

• šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo
  nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice)
  lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim
  nocnim nebom
• svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje
  nocnega neba z umetno svetlobo
• najvec svetlobnega onesnaženja je v urbanih
  obmocjih razvitih držav (ZDA, Nemcija, Velika
  Britanija )
• najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko
  naseljenih obmocjih (gore, pušcave, Arktika,
  Antarktika)

4
Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoci.
Vir http//sl.wikipedia.org/wiki/Svetlobno_onesna
C5BEenje
5

• svetlost neba lahko ocenimo s prostim ocesom prek
  mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice
  vidnosti nebesnih objektov
• na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi
  lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7,6 m
  in 8,0 m
• M33 je vidna s neposrednim gledanjem
• vidni zodiakalna svetloba in odsvit
  (gegenschein)
• Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca mece
  sence za objekti
• nad obzorjem je viden zelenkast nocni sij neba,
  ki nastane visoko v atmosferi

6

• pri opazovanju površinsko svetlih objektov
  (planetov in Lune) je bistvenega pomena
  razlocljivost (seeing)
• omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v
  atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos
  zraka in obratno (turbulenca!)
• ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana,
  podrobnosti so zabrisane
• v naših krajih je vidljivost zelo redko odlicna,
  zato je treba obicajno cakati (vec minut) za
  trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto
  izplaca!)
• na splošno je vidljivost boljša ob morju ter
  visoko v gorah

Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi
30-cm teleskop pri odlicni (levo) in slabi
vidljivosti (desno). Vir http//astronomy.concret
eairship.com/martin-lewicki/saturnseeing.htm
7
Veczvezdje Mizar-Alkor

• najbolj znano veczvezdje na nebu
• s prostim ocesom par zvezd (2,2 m / 4,0 m) na
  sredi oj Velikega voza (razdalja 12)
• teleskop razkrije dvozvezdje Mizar (14) (2,3 m
  / 4,0 m)
• iz naših krajev vidno vse leto

Mizar-Alkor. Vir http//upload.wikimedia.org/wiki
pedia/commons/thumb/e/e5/Mizar_Alcor.png/586px-Miz
ar_Alcor.png
8

Veliki voz. Vir http//sl.wikipedia.org/wiki/Veli
ki_medved_28ozvezdje29
9
Dvozvezdje Albireo

• v poletnem ozvezdju Labod
• za mnoge najlepši par zvezd na nebu (morda 3,1 m,
  rumena 5,1 m)
• navidezni razmik 35
• oddaljenost 380 sv. let, razmik 4000 a.e.
• vidno vse leto, najslabše pozimi in spomladi

10
Poletni trikotnik in Albireo. Vir
http//my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/Mil
kyWay.html
11
Razsuta kopica Gostosevci

• tudi Plejade/Subaru
• najsvetlejša razsuta kopica na nebu
• v ozvezdju Bika
• množica mladih modrikastih zvezd 440 svetlobnih
  let od nas
• najlepše vidno jeseni in pozimi

Gostosevci. Vir http//hubblesite.org/newscenter/
archive/releases/2004/20/image/a/, avtor NASA,
ESA, AURA/Caltech, Palomar Observatory
12

• Pot do Plejad (M45) in meglice Rakovice (M1). Vir
  podlage
• http//www.utahskies.org/deepsky/constellations/ma
  ps/taurus.jpg

13
Kroglasta kopica M13

• najsvetlejša kroglasta kopica severnega neba
• gruca vec stotisoc zvezd
• na meji vidnosti s prostim ocesom, m 5,8
• premer 145 sv. let, oddaljenost 25.000 sv. let
• teleskop pokaže svetlo meglicasto jedro in
  posamezne zvezdice na robu
• v ozvezdju Herkula, najlepše vidna od pomladi do
  jeseni

Kroglasta kopica M13. Avtorske pravice
N.A.Sharp, REU program/NOAO/AURA/NSF , vir
http//www.noao.edu/image_gallery/html/im0551.html
14
Pot do planetarne meglice M57 in kroglaste kopice
M13. Vir podlage http//z.about.com/d/space/1/7/
j/K/hercules.gif
15
Orionova meglica

• najlepša in najsvetlejša meglica (3,0 m) na našem
  nebu
• porodnišnica zvezd
• oddaljenost 1300 sv. let, premer 24 sv. Let
• šestzvezdje Trapez
• v slabših pogojih viden le osrednji del meglice,
  skrajni zunanji deli le na fotografijah
• najlepša vidna pozimi

Orionova meglica. Foto Klemen Blokar, Andrej
Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec
16
Pot do Orionove meglice (M42). Vir podlage
http//www.astronomy.net/constellations/orion.html
17
Andromedina galaksija

• Nam najbližja spiralna galaksija, oddaljena 2,5
  milijona sv. Let
• Vidna s prostim ocesom kot oblacek (m 3,4)
• Vsebuje bilijon zvezd
• Vidna od strani, podrobnosti vidne v vecjih
  teleskopih
• Satelitski galaksiji M32 in M110
• Vidna vse leto, najslabše spomladi

Andromedina galaksija s spremeljevalkama. Avtor
John Lanoue, vir http//en.wikipedia.org/wiki/And
romeda_Galaxy
18
Lega Andromedine galaksije. Vir
http//en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
19
Viri in literatura

• http//en.wikipedia.org/wiki/Mizar_28star29
• http//www.astropix.com/HTML/C_SPRING/BIGDIP.HTM
• http//en.wikipedia.org/wiki/Pleiades_28star_clus
  ter29
• http//en.wikipedia.org/wiki/Messier_13
• http//en.wikipedia.org/wiki/Orion_Nebula
• http//en.wikipedia.org/wiki/Albireo
• http//en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
• http//my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/Mil
  kyWay.html