POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

1
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE
OSEBNOSTI

• Podiplomski študij psihologije

2
Pomen in vloga vrednot
3
Pregled vsebine

• Vrednote in spol
• Vrednote in kultura
• Dimenzije medkulturnega prostora
• Vrednote v življenju in življenjskih odlocitvah
• Vrednote in obnašanje

4
Razlike med spoloma - Rokeach (1973)
VREDNOTE MOŠKI(N665) ŽENSKE(N744) P
rang rang mir na
svetu 3.8 1 3.0 1 lt0.001 družinska
varnost 3.8 2 3.8 2 svoboda 4.9 3 6.1 3 lt0.01
sreca 7.9 5 7.4 5 lt0.05 samospoštovanje 8
.2 6 7.4 6 lt0.01 modrost 8.5 8 7.7 7 lt0.05
odrešenje 9.9 12 7.3 4 lt0.001 udobno
življenje 7.8 4 10.0 13 lt0.001 obcutek
dovršitve 8.3 7 9.4 10 lt0.01 enakost 8.9 9 8
.3 8 zvesto prijateljstvo 9.6 11 9.1 9 narodna
zavest 9.2 10 9.8 11 notranja
harmonija 11.1 13 9.8 12 lt0.001 zrela
ljubezen 12.6 14 12.3 14 svet
lepote 13.6 15 13.5 15 družbena
priznanost 13.8 16 15.0 17 lt0.001 veselje 14
.2 17 15.0 16 lt0.01 razburljivo
življenje 14.6 18 15.8 18 lt0.001
5
Razlike med spoloma - naši podatki (n1975)
HEDONSKE Pearsonov r -,056 Sig.
,013 POTENCNE Pearsonov r -,131 Sig.
,000 MORALNE Pearsonov r ,132 Sig.
,000 IZPOLNITVENE Pearsonov r ,024 Sig. ,289
CUTNE Pearsonov r -,057 Sig.
,011 VARNOSTNE Pearsonov r ,052 Sig.
,021 STATUSNE Pearsonov r -,126 Sig.
,000 PATRIOTSKE Pearsonov r -,119 Sig.
,000 SOCIETALNE Pearsonov r ,132 Sig.
,000 SOCIALNE Pearsonov r ,105 Sig.
,000 TRADICIONALNE Pearsonov r ,05 Sig.
,011 KULTURNE Pearsonov r ,019 Sig.
,408 SPOZNAVNE Pearsonov r ,030 Sig.
,187 AKTUALIZACIJSKE Pearsonov r ,012 Sig.
,590 VERSKE Pearsonov r ,028 Sig. ,213
DIONIZICNE Pearsonov r -,106 Sig.
,000 APOLONSKE Pearsonov r ,109 Sig.
,000
6
Individualizem - kolektivizem

• Pionirska opažanja
• Tönnies gemeinschaft - gesellschaft
• Emil Durkheim organska in mehanska solidarnost
• Max Weber protestantska katoliška etika
• William James though tender mindedness
• Vseskozi se vsiljuje vzporednica z
  maskulinostjo/femininostjo
• Bakan
• Agentnost in komunija
• Hofstede in raziskovanje medkulturnih razlik
• Dimenzije medkulturnega prostora
• Težišca vrednote, samopodoba, odnosi z drugimi,
  atribucije, zadovoljstvo z življenjem
• Novi pogledi
• Glej clanek Oyserman, D., Coon, H. M.,
  Kemmelmeier, M. (2002). Rethinking Individualism
  and Collectivism Evaluation of Theoretical
  Assumptions and Meta-Analyses. Psychological
  Bulletin, Vol. 128, No. 1, 372.

7
Dimenzije medkulturnega prostora

• Gert Hofstede, 1980 dimenzije vrednot (v
  medkulturnem prostoru)
• Majhna velika distanca moci
• Individualizem kolektivizem
• Maskulinost - femininost
• Visoko izogibanje negotovosti nizko izogibanje
  negotovosti
• Dolgorocnost kratkorocnost
• Harry Triandis, 1998
• Idiocentrizem - alocentrizem
• Fons Trompenaars
• Univerzalizem partikularizem
• Individualizem komunitarnost
• Nevtralnost emocionalnost
• Specificnost difuznost
• Dosežki askripcija
• Odnos do casa
• Odnos do narave

• Hofstede, G. (1980). Culture's consequences
  International differences in work-related values.
  Beverly Hills CA Sage Publications
• Triandis, H.C. (1995). Individualism and
  collectivism. Oxford Westview Press

8
Pomen Hofstedovih dimenzij I
Individualizem Vezi med posamezniki so rahle Pricakuje se, da bo vsak predvsem skrbel zase in za svojo ožjo družino Identiteta temelji na posamezniku. Posameznik je enkraten. Prevladujoca jaz zavest, osebni interesi nad skupnimi. Pomen osebnih ciljev in iniciative. Pravica do osebne lastnine, mišljenja in mnenj. Identity is based on the individual. Severna Amerika, severna Evropa
Kolektivizem Od rojstva je posameznik mocno integriran v kohezivne skupine Te skrbijo za varnost v zameno za nevprašljivo lojalnost Identiteta temelji na pripadnosti socialni skupini. Pomembnost vzdrževanja notranje skupinske harmonije. Prevladujoca mi zavest, skupni intresi nad osebnimi. Zaupanje v skupinske odlocitve, mnenja doloca skupina. Azija, Latinska Amerika, Afrika
9
Pomen Hofstedovih dimenzij II
Distanca moci Stopnja, koliko neka kultura tolerira neenako porazdelitev moci med posamezniki, ustanovami in organizacijami Visoka Neenakost se pricakuje in sprejema. Latinska Amerika, Afrika, Azija. Nizka Enakost je ideal. Severna Evropa, Severna Amerika.
Izogibanje negotovosti Koliko se kultura cuti ogroženo ob negotovih situacijah Visoka Negotovost se cuti kot ogrožanje. Drugacno je nevarno. Netolerantnost so odklonskih idej in obnašanj. Odpor do inovacij. Grcija, Portugalska, Gvatemala, Belgija, Japonska. Nizka Negotovost je normalna v žviljenju. Toleranca odklonskih in inovativnih idej ter obnašanj. Singapur, Jamajka, Danska, Švedska, Anglija.
Maskulinost - femininost Koliko v kulturi prevladujejo moške in ženske vrednote Maskuline kulture Materialni uspeh in napredek. Možje agresivni, ambiciozni in trdi, ženske nežne in skrbne. Japonska, Avstrija, Anglija, Nemcija, ZDA, Avstralija Feminine kulture Skrb in socialna gotovost. Moški in ženske so lahko nežni. Skandinavija, Nizozemska.
Dolgorocnost kratkorocnost (konfucijanski dinamizem) Poudarjanje dolžnosti, morale in kreposti nasproti hitrim rezultatom in trošenju Dolgorocne kulture Adaptacija tradicije modernemu kontekstu. Spoštovanje statusa in reda. Vztrajnost, varcnost, pocasni rezultati. Kitajska, Koreja, Japonska. Kratkorocne kulture Spoštovanje tradicije. Osebna trdnost. Malo varcevanja, pricakujejo se hitri rezultati. Zahodne družbe, Pakistan, Nigerija, Filipini.
10
Težišca

• Individualizem
• Centralizira osebno
• Osebni cilji, osebna enkratnost, osebna kontrola,
  osebne vrednote
• Periferalizira socialno
• Samopojmovanje
• Doseganje in vzdrževanje pozitivne samopodobe JE
  kljucno (Baumeister, 1998)
• Zadovoljstvo s seboj, uspešnost in sprejemljive
  osebne posebnosti se visoko cenijo (Oyserman
  Markus, 1993 Triandis, 1995)
• Samodefiniranje s pomocjo abstraktnih osebnostnih
  potez (Fiske, Kitayama, Markus, Nisbett,1998)
• Dobro pocutje, zadovoljstvo se opira na lastno
  uspešnost, avtonomnost in veljavo (Diener
  Diener, 1995 Markus Kitayama, 1991).
• Presoje in kavzalne atribucije so usmerjene k
  sebi, jazu, ki se pojmuje kot stabilni vzrok
  delovanja (Choi, Nisbett, Norenzayan, 1999
  Miller, 1984 Morris Peng, 1994 Newman, 1993).
• Dekontekstualizirani slog razmišljanja
• Odnosi z drugimi in skupinska pripadnost so
  pojmovani kot trajnejši in intenzivnejši

• Kolektivizem
• Periferalizira osebno
• Centralizira socialno
• skupino, skupne cilje, skupne vrednote)
• Samopojmovanje
• Doseganje in vzdrževanje pozitivne samopodobe NI
  tako kljucno (Baumeister, 1998)
• Identiteta se gradi na skupinski pripadnosti
  (Hofstede, 1980 Hsu, 1983 U. Kim, 1994 Markus
  Kitayama, 1991)
• Zadovoljstvo s seboj se gradi na izpolnjevanju
  socialnih vlog in obligacij (Triandis, 1995 Kwan
  Singelis, 1998)
• Samodefiniranje s pomocjo socialnih in
  kontekstnih deskriptorjev (Fiske, Kitayama,
  Markus, Nisbett,1998)
• Dobro pocutje in zadovoljstvo z življenjem se
  bolj opira na odnose z drugimi in na vkljucenost
  v kolektiv
• Presoje in kavzalne atribucije so usmerjene h
  kontekstu in situaciji
• Situacijsko specificni slog razmišljanja
• Odnosi z drugimi in skupinska pripadnost so
  pojmovani kot trajnejši in intenzivnejši

11
Iz Hofstedovih originalnih študij (55 držav,
88000 oseb)
12
Novi primerjalni podatki (secišce ZDA, negativne
vrednosti pomenijo visok individualizem in
kolektivizem) (Oyserman in sod. 2002).
13
Kulturni model - naše študije

• Primerjalni podatki
• Slovenija, Avstrija, Japonska
• MDS
• klastri
• faktorske analize
• 2 faktorja
• 4 faktorji
• vec faktorjev

14
SLO
15
JAP
16
SLO
17
JAP
18
Kulturni model - nad.
Korelacije med rangom vrednot treh nacionalnih
vzorcev.
Korelacije med nasicenji vrednot za dve faktorski
dimenziji pri avstrijskem, japonskem in
slovenskem vzorcu.
19

• Primerjalni podatki
• Slovenija, Avstrija, Japonska

20

• Primerjalni podatki
• Slovenija, Avstrija, Japonska

21
Kulturni model - zakljucki

• Zakljucki
• univerzalnost tem vecja, cim bolj generalne so
  vrednotne kategorije
• obstajajo medkulturne razlike v relativnem pomenu
  kategorij vrednot
• HIPOTEZE IN NJIHOVO PREVERJANJE
• cetrta hipoteza predpostavlja, da so
  najkompleksnejše kategorije vrednot univerzalne
  in da jih najdemo v vseh kulturnih okoljih DA
• peta hipoteza predpostavlja, da so manj
  kompleksne kategorije vrednot manj univerzalne,
  torej bolj odvisne od kulturnih vplivov DA
• šesta hipoteza predpostavlja, da obstajajo med
  razlicnimi kulturnimi okolji razlike v relativnem
  vrednotenju istih vrednot in vrednotnih
  kategorij DA

22
Vrednote v življenju

• Vrednote in življenjske odlocitve
• šola, študij, poklic
• versko prepricanje
• politicno prepricanje
• Druge pomembne spremenljivke
• izbira partnerja (pomen skupnih vrednot!)
• nacrtovanje družine
• odnos do tujcev
• Vrednote in obnašanje
• (ne)skladnost obnašanja z vrednotami

23
Vpliv vrednotne orientacije na izbiro študija
  Sumarni podatki uporabljenih regresijskih
modelov napoved študijske usmeritve na podlagi
vrednotne usmerjenosti.

• delež skupne variance med prediktorskimi in
  kriterijskimi spremenljivkami
• multipli R 0,661 (R20,436)

 






24
Centroidi fakultet (OVERALS)
OVERALS aplikacija multivariatne logike
(kanonicna faktorska analiza) na nominalne
podatke interpretacija dimenzij 1
dionizicna - apolonska usmeritev 2
transpersonalne (moralne, potencne) - personalne
(izpolnitvene, hedonske)
25

• Povprecja
• fakultet
• kategorije vecjega obsega

26

• Povprecja
• fakultet
• kategorije najvecjega obsega

27
Vrednote in versko prepricanje
28
Vrednote in politicno prepricanje
29
Izbira partnerja

• Pomen skupnih vrednot
• Pomen skupnih vrednot narašca s casom
  partnerskega odnosa
• Skupne vrednote krepijo jakost in trajanje
  partnerskega odnosa
• partnerji tudi približujejo svoja stališca,
  prepricanja in vrednote

pomen vrednot
trajanje odnosa
30
Nacrtovanje družine, število otrok

• Multipla korelacija 54 vrednot s številom otrok
  znaša 0,412 (R2 0,17) (Musek, 2003)
• Najpomembnejši prediktorji
• vera v Boga, prosti cas, red in disciplina,
  smisel za kulturo, polno in vznemirljivo
  življenje, denar in imetje, mir in pocitek,
  veselje in zabava, slava in obcudovanje, ljubezen
  
• njihova multipla korelacija znaša 0,356 (nekaj
  manj kot 13 skupne variance)
• Osebe z najvec otroki
• višje ocene pomembnosti verskih in potencnih
  vrednot
• nižje vrednosti hedonskih in cutnih vrednot
• pri osebah z najmanj otroki ali brez otrok je
  obratno

31
Odnos do tujcev / priseljencev

• Vrednote kot prediktor odnosa do tujcev /
  priseljencev
• multipla korelacija med 54 vrednotami in odnosom
  do tujcev je 0,775 (R2 0,60) (Musek, 2003)
• samo 5 vrednot korelira 0,653 (R2 0,453)
• Kako je s tem pri srednješolski mladini?
• Interakcija med spolom in tipom šole
• najbolj pozitiven odnos pri gimnazijkah
• nato pri dijakinjah strokovnih šol in nato pri
  enih in drugih dijakih
• razlika med spoloma pa je v gimnazijah bistveno
  vecja kot v strokovnih srednjih šolah
• Interpretacije
• zakaj je pri ženskah odnos bolj pozitiven?
• vecji obcutek konkurencnosti pri moških
• razlike v evolucijsko oblikovanih spolnih
  strategijah

32
Regresijska analiza vpliva vrednot na odnos do
priseljecev
33
Spol in tip šole kot moderatorja odnosa do tujcev
34
Vrednote in obnašanje

• (Ne)skladnost med vrednotami in obnašanjem
• Model odnosa med vrednotami in obnašanjem
• Dejavniki, ki vplivajo na odnos
• Smo lahko optimisti ali pesimisti?

35
Model odnosa vrednote - obnašanje

• Obnašanje ni vedno v skladu z vrednotami
  (stališci, naceli, prepricanji...)
• Je problem v nepoznavanju vrednot?
• Je problem v naravi odnosa vrednote - obnašanje?

36
Dejavniki, ki vplivajo na odnos med vrednotami in
obnašanjem

• potrebe, motivi
• situacijski pritiski
• druge vrednote
• besedno - vedenjsko osvajanje vrednot
• samorefleksija
• prejšnje obnašanje
• metaodlocitve

37
Predhodne odlocitve - metaodlocitve
38
Kaj lahko zakljucimo?

• Smo lahko optimisti ali pesimisti?
• mnogi dejavniki zmanjšujejo skladnost
• vedenjske namere povecujejo skladnost
• Pomen oblikovanja vrednotnega sistema v vzgoji in
  samodelovanju
• utrjevanje vedenjskih namer

39
Literatura

• Musek, J. (1990). Human values in the context of
  age, gender and personality. Psychol. Beitr.
  (Lengerich), 1990, 32, 1/2, str. 36-44.
• Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje.
  Ljubjana Filozofska fakulteta Znanstveni
  inštitut Filozofske fakutlete. Str. 49-70.
• Musek, J. (1992). Dimensions of personality and
  value orientations. V Marjanovic-Umek, L. (ur.),
  Žagar, D. (ur.). Department of psychology 40
  years collection of scientific papers.
  Ljubljana Faculty of Philosophy, Department of
  Psychology, 1992, str. 11-27.
• Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote.
  Ljubljana Educy. V celoti.
• Musek, J. (1993). The universe of human values
  a structural and development hierarchy. Stud.
  psychol., 1993, let. 35, 4/5, str 321-326.
• Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba
  osebnosti. Ljubljana Educy. Str. 147-188.
• Musek, J. (1994). Osebnostne poteze in vrednotne
  usmeritve. Psihol. obz. (Ljubl.), maj 1994, vol.
  3, št. 1, str. 13-28. ali
• Musek, J. (1994). Values and Value Orientations
  in the Background of European Cultural
  Traditions. Anthropos (Ljublj.), 26,
  international issue (1994), str. 272-280.
• Musek, J. (1998). Political and religious
  adherence in relation to individual values. Stud.
  psychol., 1998, 40, 1/2, str 47-59.
• Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija
  vrednot. Ljubljana Inštitut za psihologijo
  osebnosti Educy. Str. 3-74, 201-358.
• Nastran Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega
  življenja. Ljubljana Znanstveno in publicisticno
  središce. Str. 203-228.
• Pogacnik, V. (1986). Jaz, struktura osebosti in
  vrednote. Anthropos, 1-2, 58-65.

40
Literatura

• Ajzen, I.    Fishbein,  M. (1977).
  Attitude-behavior relations A theoretical
   analysis and  review  of empirical research.
  Psychological Bulletin, 84, 888-918.
• Bentler, P. M., Speckart, G. (1981). Attitudes
  "cause" behaviours A structural equation
  analysis. Journal of Personality and Social
  Psychology, 40, 226-238.
• Bond, M. H. (1988) Finding universal dimensions
  of individual variation in multicultural studies
  of values The Rokeach and Chinese Value Surveys.
  Journal of Personality and Social Psychology, 55,
  6, 1009-1015.
• Chaiken, S., Stangor, C. (1987). Attitudes and
  attitude change. Annual Review of Psychology, 38,
  575-630.
• Chinese Culture Connection (1987). Chinese values
  and the search for culture-free dimensions of
  culture. Journal of Cross-Cultural Psychology,
  18, 143-164.
• Cooper, J., Croyle, R. T. (1984). Attitudes and
  attitude change. Annual Review of Psychology, 35,
  395-426.
• Sagiv, L. and Schwartz, S. H. (1995).Value
  priorities and readiness for outgroup social
  contact. Journal of Personality and Social
  Psychology, 69, 437-448.
• Schlenker, B. R. (1982). Translating actions into
  attitudes. In L. Berkowitz (Ed.), Advances in
  experimental social psychology (Vol. 15, pp.
  194-248). New York Academic Press.
• Schwartz, S. H. Bilsky, W. (1987). Toward a
  universal psychological structure of human
  values. Journal of Personality and Social
  Psychology, 53, 3, 550-562.
• Schwartz, S. H. Bilsky, W. (1990). Toward a
  theory of the universal content and structure of
  values Extensions and cross-cultural
  replications. Journal of Personality and Social
  Psychology, 58, 878-891.
• Schwartz, S. H. (1991) The universal content and
  structure of values Theoretical advances and
  empirical tests in 20 countries. Advances in
  Experimental Social Psychology, 25, 1-65.
• Snyder, M., Kendzierski, D. (1982). Acting on
  one's attitudes Procedures for linking attitude
  and behaviour. Journal of Experimental Social
  Psychology, 18, 165-183.
• Zanna, M. P., Olson, J. M., Fazio, R. H.
  (1980). Attitude-behaviour consistency An
  individual differences perspective. Journal of
  Personality and Social Psychology, 38, 432-440.

41
Spletne strani

• http//mentalhelp.net/psyhelp/chap3/
• http//www.maccoby.com/
• http//www.swarthmore.edu/SocSci/kgergen1/newaging
  .html
• http//www.valdosta.peachnet.edu/whuitt/psy702/mo
  rchr/morchr.html
• http//www.wsu.edu8001/vcwsu/commons/topics/cultu
  re/values-beliefs/religion/religious-systems.html