PRA

1
PRAŽIVALI (Protozoa)

• Skupine praživali enocelicarjev
• - Bickarji (Flagellata) bickarji ovratnicarji,
  vrteljc ali tripasonoma
• - Korenonožci (Rhizopoda) menjacica ali ameba,
  luknjicarke, mreževci
• - Trosovci (Sporozoa) plazmodij, toksoplazma,
  gregarina
• - Migetalkarji (Ciliata) paramecij, školjcica,
  zvoncica, trobentica

2
Bickarji (Flagellata) (3µm 2mm)
3
Bickar ovratnicar

• 1. Habitat celinske, morske vode, v drugih
  organizmih.
• 2. Zgradba enocelicar s strukturami živalske
  celice. Lahko tvorijo ciste- mirujoce tvorbe.
• 3. Dihanje difuzija, aerobno celicno dihanje.
• 4. Prehranjevanje z organskimi drobci in
  mikroorganizmi. Tvori se prebavna vakuola ali
  sekundarni lizosom.

4
Bickar ovratnicar

• 5. Gibanje bicek je gibalni organel (iz
  beljakovin mikrotubulov), preko bazalnega telesca
  je pritrjen v citoplazmo.
• 6. Ogrodje prisoten je citosklelet.
• 7. Izlocanje nerabnih snovi eksocitoza.
• 8. Razmnoževanje nespolno / delitev celice, po
  veckratnih delitvah / eno spolno razmnoževanje.

5
Posebnosti bickarjev

• - krvni zajedalec ali parazit cloveka in domacih
  živali / vrteljc ali tripasonoma. Povzroca-spalno
  bolezen.
• - ima dva gostitelja muha ce-ce / prenašalec in
  vmesni gostitelj, glavni gostitelj je clovek.
• - glavnega gostitelja med sesanjem krvi okuži
  muha.
• - zadnja stopnja je spanju podobno stanje.
• - nekateri so simbionti v prebavilih žuželk npr.
  v termitih. Sodelujejo pri razgradnji lesa.
• - bickarji so tudi paraziti npr. trihomonas. Žive
  v cloveških ustih, crevesju, secnem mehurju,
  nožnici. Povzrocajo bolezenske spremembe.

6
Razvojni krog vrteljca ali tripasonome
7
Korenonožci (Rhizopoda)

• 1. Habitatcelinske vode, vlažna prst
• 2. Zgradba

8
Korenonožci (Rhizopoda)

• 3. Dihanje difuzija skozi biološko membrano,
  aerobno celicno dihanje.
• 4. Prehranjevanje drobci organskih snovi,
  mikroorganizmi. V celici nastajajo prebavne
  vakuole. Hrano lovijo s psevdopodiji.
• 4. Gibanje psevdopodiji ali panožice.
• 5. Ogrodje citoskelet-zunanja plast citoplazme
  (ektoplazma), notranja plast citoplazme
  (endoplazma). Oblika celice se spreminja.

9
Korenonožci (Rhizopoda)

• 6. Izlocanje kontraktilna vakuola ali krcljivi
  mehurcek omogoca osmoregulacijo.
• - osmoza prehajanje vode iz hipotonicnega v
  hipertonicni medij.
• - morski enocelicarji obicajno nimajo
  kontraktilnih vakuol.
• 7. Razmnoževanje nespolno-delitev celice.

10
Posebnosti korenonožcev

• - korenonožci so še lupinaste amebe,
  luknjicarke, mreževci / zunanje ogrodje iz
  kremena.
• - razmnoževanje luknjicark metageneza.
• -iz lupinic se tvori apnenec.

11
Trosovci (Sporozoa)
12
Plazmodij- notranji zajedalec

• 1. Habitat endoparaziti v samici komarja
  mrzlicarja in toplokrvnih vretencarjih.
• 2. Zgradba telesna organizacija je
  poenostavljena, zapleten je razvojni krog.
  Enocelicar.
• 3. Dihanje difuzija.
• 4. Prehranjevanje kot endoparazit.
• 5. Gibanje z eritrociti gostitelja, s telesnimi
  tekocinami komarjeve samice.
• 6. Ogrodje pravega ogrodja ni, beljakovine v
  citoplazmi.
• 7. Izlocanje eksocitoza.

13
Plazmodij- notranji zajedalec

• 8. Razmnoževanje
• - okužena samica komarja mrzlicarja pici zdravega
  cloveka.
• - s slino vnese plazmodije.
• - plazmodij prodre v eritrocit,obda se z
  membrano.
• - plazmodij se poveca, deli se v klice (sledi
  razpad eritrocitov). Nespolno razmnoževanje.
• - pojavi se napad mrzlice (temperatura narašca,
  trese ga mraz)
• - okuženega cloveka pici samica komarja
  mrzlicarja. V samici se odvija spolni rod (klice
  se spremenijo v raznospolne gamete).
• -nastane zigota. V crevesju komarja se deli v
  trose.
• -ob piku se prenesejo v cloveško kri.

14
Posebnosti trosovcev

• - zatiranje malarije-izsuševanje mocvirij,
  naseljevanje ribic, plenilcev licink komarjev, s
  kemicnimi sredstvi.
• -sorodniki-mikrosporidiji / povzrocajo obolenja
  rib, cebel, sviloprejk.
• - poznamo vec vrst plazmodijev, povzrocajo
  razlicne tipe malarije.

15
Migetalkarji (Ciliata)

• 1. Habitat v celinskih vodah-školjcica,
  zvoncica, trobentica v prežvekovalskih želodcih-
  sodelujejo pri razgradnji celuloze.
• Paramecij stojece celinske vode. Infuzum-
  pripravek za vzgojo paramecijev.

16
Migetalkarji (Ciliata)

• 2. Zgradba celica, obdana z migetalkami, velika
  cca ¼ mm.
• 3. Dihanje difuzija, aerobno celicno dihanje.
• 4. Prehranjevanje z mikroorganizmi.
• - pot hrane celicna usteca-celicni
  požiralnik-prebavna vakuola-celicna zadnjica.
• -cikloza-krožno gibanje prebavnih vakuol, pH se
  zvezno spreminja. V prebavni vakuoli poteka
  kemicna prebava.

17
Migetalkarji (Ciliata)

• 5. Gibanje migetalke-nitaste diferenciacije iz
  mikrotubulov.
• 6. Ogrodje citoskelet. Trdnost omogoca
  pelikula-trdnejša plast pod celicno membrano.
• 7. Izlocanje dve kontraktilni vakuoli-
  osmoregulacija.
• 8. Razmnoževanje
• -nespolno delitev celice / v ugodnih
  življenjskih razmerah.
• -spolno konjugacija / tvorijo se gibljiva in
  mirujoca jedra (R!). Paramecija se zbližata s
  celicnimi usteci. Zigota nastane iz gibljivega in
  mirujocega jedra.

18
Posebnosti

• - pod pelikulo so strelne palicice.
• - dražljaj iz okolja povzroci aktiviranje
  strelnih palicic (obramba, napad).
• - jedrni dualizem.
• - protoklisti- enotno kraljestvo enocelicnih
  rastlin in živali nekaterih sistematikov.

19
MNOGOCELICARJI (Metazoa)

• - nastali iz enocelicnih evkariontov
• - domnevne možnosti nastanka
• 1. ocelicenje ali celularizacija-živalska celica
  se je delila. Jedra so se namnožila, vmes so se
  razvile celicne membrane.
• 2. kolonijski nastanek-celica se je delila na
  veliko število hcerinskih celic. Ostale so
  povezane. Vsaka celica je opravljala vse
  funkcije, izjema so specializirane razmnoževalne
  celice.

20
Delitev mnogocelicarjev

• - spužve (Porifera) omejena tkivna organizacija,
  nimajo pravih tkiv. Filogenija verjetno so se
  razvile iz bickarjev ovratnicarjev.
• - pristni mnogocelicarji (Eumetazoa) imajo
  tkiva, organe in organske sisteme (primitivnejši
  in naprednejši).

21
Spužve (Porifera)

• 1. Habitat vodna bivališca, prevladujejo v
  morju.
• 2. Zgradba sesilne, razlicni gradbeni tipi,
  nesomerne (asimetricne), zvezdasto
  somerne(radialno simetricne), omejena tkivna
  organizacija.

22
Telo spužve

• - prva plast je podobna koži drugih
  mnogocelicarjev.
• - druga plast je iz medcelicnine.
• - tretja plast je iz kamric (kamrico gradijo
  bickarji ovratnicarji).

23
Gradbeni tipi spužev

• - povezave kamrice z zunanjostjo so razlicne.
• - pora (dotekalka) se podaljša v cevko, cevka v
  kamrico.
• - stene kamric gradijo celice ovratnicarke.

24
Spužve (Porifera)

• 3. Dihanje difuzija, celicno dihanje.
• 4. Prehranjevanje hrano prinaša vodni tok. Pore
  ali dotekalke-dovajanje vode s hranilnimi snovmi.
  Številne. Odtekalke ali izmetalke-odtekanje.
  Manj številne.
• 5. Gibanje pritrjena ali sesilna žival.
• 6. Ogrodje spikule ali iglice, iz organskih in
  anorganskih snovi.
• 7. Izlocanje nerabne snovi izloca skozi
  odtekalke.
• 8. Razmnoževanje
• - nespolno delitev, brstenje, zimski brsti.
• - spolno razmnoževanje jajcece enega osebka
  semencica drugega osebka zigota. Zigota se
  razvije v licinko. Licinka se preobrazi v mlado
  spužvo.