INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

1
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• Ekonomska geografija

2
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V ANGLIJI
• 1. Vzroki
• kolonialno osvajanje je širilo trg oziroma
  tržišce angleškemu blagu in proizvodnji, saj je
  VB vodilna kolonialna sila
• z napredkom v kmetijstvu se je izboljšal gmotni
  položaj ljudi na podeželju, kar je povzrocilo
  vecje povpraševanje po razlicnih izdelkih
• dobicek je krepil angleški kapital, ki je povecal
  naložbe v proizvodnjo in vse bolj vzpodbujal
  novosti zacela se je v 18.stol. prva
  industrijska revolucija.

3
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• 2. Novosti v kmetijstvu
• a) gojenje krompirja, koruze, fižola, paprike,
  paradižnika, tobaka
• b) uvajanje sistema stalnih njiv in nacrtno
  gnojenje
• c) uporaba kmetijskih strojev (olajšajo delo in
  povecajo produktivnost) sejalnik na konjsko
  vprego, mlatilnica, stroj za cišcenje bombaža,
  plug s kovinskim rezilom

4
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• 3. Prvi stroji in tovarne
• a) surovine iz kolonij (bombaž) so povecale
  kolicino proizvodov in tudi zaslužek, zato so
  gradili vecje delavnice s stroji, tovarne, v
  katerih so zaposlili nove delavce
• b) ob obali so rasle ladjedelnice, v notranjosti
  železarne, premogovniki
• c) prvi stroji so se pojavili v tekstilni panogi

5
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• 4. Zacetki moderne industrije
• Izum parnega stroja, leta 1767, James Watt
  uporabili so ga za pogon crpalk v rudnikih in
  tkalskih strojev. Para je zamenjala cloveško roko
  in moc vodnega kolesa.

6
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• 5. Posledice
• stare obrti so propadle
• cenejši izdelki so dostopnejši tudi revnejšim
• hitra rast prebivalstva in širjenje mest
• nastajanje industrijske pokrajine, onesnaženost
  okolja
• nastal je nov družbeni sloj bogatašev, lastnikov
  tovarn in strojev ter revežev, industrijskih
  delavcev

7
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• Odgovorite na vprašanja
• Navedi razloge, zakaj se je v 18. stol. povecala
  proizvodnja hrane?
• Navedi iznajdbe, ki so omogocile zacetek moderne
  industrije.
• Naštej gospodarske dejavnosti, ki so imele
  vodilno vlogo v Angliji.
• Zakaj se je industrijska revolucija zacela ravno
  v Angliji?
• Kakšne spremembe je v mestih in na podeželju
  prinesla uporaba strojev v proizvodnjo?

8
IMPERIALIZEM
9

• Imperializem (lat. imperialis cesarski) bi
  lahko najbolj osnovno opredelili kot obliko
  vladanja, ki temelji na vojaški sili. V najširšem
  pomenu pa je to lahko podaljšanje ali širjenje
  vladavine enega, praviloma mocnejšega politicno
  državnega organizma nad drugim. Ta opredelitev
  vkljucuje anticne imperije. Lahko pa imperializem
  opredeljuje tudi monopolisticno obdobje
  kapitalizma, ki se zacne koncem 19. stoletja. To
  je tudi obdobje, ko lahko govorimo o koncni
  dominaciji kapitalisticnega nacina proizvodnje.

10

• Zgodovinsko opredelitev imperializma gre iskati
  še v predkolonialni dobi. Pred 15. stoletjem,
  torej še pred zacetkom kolonializma, je bil
  imperializem uperjen predvsem k razširitvi
  imperialisticnih držav na sosednja ozemlja
  anticnega sveta. Toda novo obeležje je dobil
  zlasti v dobi evropske kolonialne ekspanzije, ko
  ta pojem postane oznaka za neenakopravne odnose
  med vladajocimi in vladanimi cloveškimi
  skupnostmi.

11

• Vzroki imperializma
• Imperializem ima številne vzroke, vendar je
  glavnega mogoce dolociti v družbenih in
  ekonomskih spremembah, ki jih je zaznati v danem
  zgodovinskem obdobju. Zelo tesno je povezan s
  kolonializmom, saj ga lahko, nenazadnje,
  opredelimo kot specificno obdobje
  kolonialisticnega procesa.

12

• Med vzroke bi lahko na grobo vkljucili
• prepricanje o vecvrednosti bele rase,
• evropocentrizem in prepricanje o moralni,
  kulturni superiornosti Evrope,
• postane nacin sprošcanja notranjepoliticnih
  napetosti oziroma napetosti dozorevajocega
  kapitalizma,

13

• pomeni tudi pridobivanje tržišc in uvoz surovin,
• semkaj lahko vkljucimo željo po prevladi, ki je
  bila znacilna za tedanje mocne evropske in druge
  kolonialisticne države,
• tako kot kolonializem ima tudi imperializem delni
  vzrok v zamisli o širjenju kršcanstva oziroma v
  verski vnemi,

14

• deklerativno širjenje demokracije,
• zagotovo so imele imperialisticne države tudi
  tehnicno in vojaško premoc.
• Zaradi imperializma lahko govorimo o obdobju
  svetovne enotnosti oziroma o premiku celega sveta
  k enotni kulturi v civilizaciji, kar je sicer
  temeljilo na dialekticnem odnosu med
  kolonizatorji (nadrejenimi) in koloniziranimi
  (podrejenimi). Govorimo lahko o Pax Europaea.

15

• Zaton evropske hegemonije
• Evropska premoc je že v casu imperializma,
  paradoksalno, tonila. Konec 19. stoletja sta se
  kolonialni tekmi pridružile Združene države
  Amerike in Japonska, kar je oslabilo evropske
  kolonialisticne države. Prelomnico pa predstavlja
  prva svetovna vojna, ki jo je mogoce opisati kot
  državljansko vojno med kolonialnimi metropolami.
• Po vojni je bila razbita enotna fronta evropskega
  kolonializma, demonstrirana je bila evropska
  neenotnost, iz vojne je kot država velikanka
  izšla Sovjetska zveza, ki je razbila še enotnost
  svetovnega kapitalisticnega sistema. Sovjetska
  zveza je postala vzor številnim koloniziranim
  državam, predvsem zaradi politicnih in
  gospodarskih uspehov zacetnega sovjetskega modela.

16
ZNANSTVENO TEHNOLOŠKA REVOLUCIJA
17

• Tehnološki napredek je posledica novega in
  izboljšanega izvajanja tradicionalnih nalog.
• V   19. stol. se pojavi industrijska revolucija
  zaradi nosilne vloge industrije
• V   20. stol. se pojavi znanstveno-tehnološka
  revolucija zaradi odlocilne vloge znanosti in
  tehnologije.
• V   prehodu v 21. stol. pa govorimo o
  informacijski revoluciji vse bolj se uvaja
  racunalnik, ki postopoma nadomešca stroj, ki je
  oznaceval prejšnjo dobo pojavljajo se roboti
  kot delovna sredstva (avtomatizacija).

18
EKOLOŠKI IMPERIALIZEM
19

• Osrednje vprašanje, ki ga ameriški zgodovinar
  Alfred Crosby zastavi v Ekološkem imperializmu,
  je iskanje vzrokov za uspešnost evropskih
  izseljencev in njihovih potomcev v deželah, ki so
  tisoce kilometrov vsaksebi in prav toliko
  oddaljene od Evrope. Crosby te dežele poimenuje
  "Neo-Evrope", s cimer želi poudariti, da gre za
  replike maticne celine. Zanje je znacilno, da se
  kljub geografski oddaljenosti nahajajo v podobnih
  zemljepisnih širinah.

20

• Vse so vecinoma v zmernih pasovih in imajo
  podobno podnebje, kar je bila že v izhodišcu
  dobra osnova za uspešnost organizmov, ki so iz
  Evrope precili morje in stopili na njihove obale.
  Pojasnjevanja uspeha evropske kolonizacije v
  Severni Ameriki, na jugu Južne Amerike, v
  Avstraliji in na Novi Zelandiji se Crosby loti z
  razkrivanjem ekoloških vzrokov zanima ga vpliv
  rastlin, živali in bolezenskih klic, ki so jih
  prišleki iz Evrope hote ali nehote, vede ali
  nevede prinesli v nove kraje. S tem je v znano
  temo evropejskega odkrivanja sveta in kasnejše
  kolonizacije pritegnil nove razsežnosti.

21
(No Transcript)