EU shema

1
EU shema Šolsko mleko

• Pomen mleka in mlecnih izdelkov za otroke in
  mladostnike

Asist. mag. Matej Gregoric Doc. dr. Cirila
Hlastan Ribic
2
Pomen uravnotežene prehrane za otroke

• O optimalni prehrani govorimo takrat, ko dnevna
  prehrana ustreza zahtevam rastocega organizma, in
  sicer tako z vidika pokrivanja energijskih potreb
  kot tudi po sestavi in razmerju makro in mikro
  hranil.
• Med pomembno skupino živil v prehrani uvršcamo
  mleko in mlecne izdelke, ki morajo biti v
  priporocenih vrednostih zagotovljeni v dnevni
  prehrani otrok.

3
Pomen mleka in mlecnih izdelkov

• visoka hranilna in biološka vrednost
• hranilne snovi v zelo ugodnem razmerju
• vir visoko vrednih mlecnih beljakovin
  (esencialnih AK)
• vir esencialnih mašcobnih kislin
• ter kalcija v najboljši obliki za presnovo, pa
  tudi fosforja, kalija, vitamina A, D in še drugih
  sestavin, ki so potrebne za uravnoteženo rast,
  razvoj in delovanje cloveškega telesa (Ilich in
  Kerstetter, 2000 D-A-CH, 2004).

4
Uživanje mleka in mlecnih izdelkov

• Predšolski otroci v povprecju zaužijejo dovolj
  mleka oz. ekvivalenta mlecnih izdelkov (Policnik,
  2006).
• Le 14,7 mladostnikov uživa mleko ali mlecne
  izdelke 3-krat na dan, vsaj 1-krat na dan pa le
  43. Mleku in mlecnim izdelkom se izogibajo
  mladostnice, ker jih povezujejo s pretiranim
  vnosom mašcob (Gabrijelcic Blenkuš, 2000).
• Šole vkljucujejo mleko in mlecne izdelke
  najpogosteje v šolsko malico in sicer najpogostje
  3 krat med tednom (43,8 vseh šol) (Gregoric in
  drugi, 2010).

5
Trend porabe mleka in mlecnih izdelkov, po
metodologiji APG- SURS (2000-2008)
6
Prehranski status

• Neuravnotežena prehrana in slabe prehranjevalne
  navade otrok so lahko glavni vzrok podhranjenosti
  že pri malih otrocih.
• Med vzroki ugotovljene obolevnosti otrok do 6.
  leta starosti zaradi specificnih prehranskih
  deficitov je najpogostejša anemija zaradi
  pomanjkanja železa, ki ji sledijo motnje šcitnice
  zaradi pomanjkanje joda, pomanjkanje cinka, folne
  kisline in vit. D (Vir. SL, IVZ).
• Tudi kasneje v prehrani dojecih mamic se
  ugotavlja primanjkljaj vitaminov A, C, D, E in
  folne kisline ter magnezija, železa in joda
  (Širca Campa in sod. 2003).
• Rizicna skupina za nezadosten vnos kalcija so
  zlasti mladostnice (Rockett in drugi, 2001,
  Suitor in Gleason, 2002)

7
Priporocene kolicine mleka in mlecnih izdelkov

• V skladu s priporocili naj bi jih otroci in
  mladostniki uživali vsak dan !!!
• Dnevno naj bi otroci zaužili do 6 dl mleka
  (odrasli vsaj 3 dl), ali ekvivalentne kolicine
  mlecnih izdelkov

prirejeno po Kersting, Alexy, Rothmound, 2003 deklice/decki deklice/decki
Starost (leta) 4-6 7-9 10-12 13-14 15-18
Mleko, ml. izdelki (ml/dan) 350 400 420 425/450 450/500
8
Pomen kalcija v mleku

• uživanje mleka in ml. izdelkov prispeva vec kot
  polovico vsega zaužitega kalcija (Alexy,
  Kersting, 2003), pri slovenskih predšolskih
  otrocih 70 (Policnik, 2006), pri ameriških
  otrocih pa celo vec kot 80 (Huth in drugi,
  2006).
• do konca adolescence se zgradi 90 kostne mase. V
  tem obdobju je absorpcija kalcija
  najucinkovitejša (40-70) (Black in drugi, 2002
  Teegarden in drugi, 1999), poleg tega je
  absorbcija kalcija iz mleka in ml. izdelkov
  boljša kot pri drugih s kalcijem bogatih živilih.
  
• v casu do konca adolescence lahko dosežemo
  najvišjo možno gostoto kosti, kar pomembno
  zmanjšuje tveganje za kasnejši razvoj osteoporoze
  (Welten in drugi, 1995 Cashman, 2002 Heaney in
  drugi, 2000).

9
Priporocila za vnos kalcija

• 100 ml mleka ali jogurta v povprecju vsebuje 120
  mg kalcija.
• 100 ml mleka vsebuje podobno kolicino kalcija kot
  15g trdega sira ali 30g mehkega sira.

Starost Kalcij (mg/dan)
4 do lt 7 700
7 do lt 10 900
10 do lt 13 1.100
13 do lt 15 1.200
15 do lt 19 1.200
Vir D-A-CH Referencne vrednosti za vnos hranil,
2004
10
Interaktivnost mlecnih komponent

• Mleko je kompleksno živilo in ga ne smemo
  obravnavati enostavno po posameznih sestavinah,
  ker so odvisne druga od druge.
• Absorpcijo kalcija v telesu je boljša ob socasni
  razpoložljivosti v mašcobi topnega vitamina D.
• Laktoza naj bi povecevala sposobnost za boljšo
  vezavo kalcija in fosforja (oba sta pomembna za
  rast kosti in zob) v telesu.

11
POMEN FERMENTIRANIH MLECNIH IZDELKOV

• Pomaga uravnavati prebavo
• Preprecuje crevesne okužbe, kompeticija s
  patogenimi bakterijami za receptorska mesta na
  celicni membrani enterocitov in tudi za hranljive
  snovi
• Stabilizira sestavo crevsne bakterijske
  mikroflore, sprememba encimske aktivnosti
  crevesne mikroflore
• Spodbujanje gostiteljevega imunskega sistema
• Redukcija mutagenih snovi v crevesju in z
  izlocanjem antimikrobnih snovi (bakteriocini).
• (Viri Parodi PW (1997), J Nutr 127
  1055-60 Gerland CF in sod.(1999), Ann N Y Acad
  Sci 889 107-19 Hague A in sod.(1995), Int J
  Cancer 60 400-6 Parodi PW (1996), Aust J Dairy
  Technol 51 24-32 Parodi PW (1998), Aust J Dairy
  Technol 53 37-47 Hakkak R in sod. (2001),
  Cancer Epidem Biomar Prev 10 555-8).

12
Alergije / intoleranca

• Tipicne alergije na mleko so redke, vecinoma pa
  jih povzrocata kazein in albumin.
• Bolj pogosta je intoleranca na laktozo -
  aktivnost encima laktaze okrnjena. Najvišja
  aktivnost je do 5 leta starosti, kasneje se
  fiziološko zniža, 70 odraslih ima zmanjšano
  aktvnost laktaze (Rolfes in drugi, 2007).
• Osebe z laktozno intoleranco lahko sprejmejo do
  6g laktoze/dan, prednost imajo fermentirani ml.
  izdelki ali izdelki brez laktoze (Rolfes in
  drugi, 2007).

13
Mleko in debelost

• Uživanje mleka v priporocenih kolicinah v obdobju
  otroštva zmanjšuje tveganje za nastanek debelosti
  in deleža mašcob v telesu (Barba in drugi, 2005
  Skinner in drugi, 2005 Huang in McCrory, 2005).
• Kalcij in nekatere bioaktivne snovi (peptidi, AK)
  v mleku oz. mlecnih izdelkih sodelujejo v
  metabolizmu glukoze, zmanjšujejo tvorbo mašcob in
  pospešujejo razgradnjo mašcob, ter ohranjajo
  mišicno maso (Moore in drugi, 2006).
• Prekomerno uživanje mašcob, zlasti NMK je
  dejavnik tveganja za razvoj debelosti (Noack,
  1998), SŽO (Aschiero in drugi, 1996 Hu in drugi,
  1999 Kwiterovich, 1997) in nekaterih vrst raka
  (WCRF, 1997 Carroll, 1986).

14
Mleko, mlecni izdelki in prevencija visokega
krvnega tlaka

• Zadostno uživanje mleka in mlecnih izdelkov
  zmanjšuje tveganje za nastanek visokega krvnega
  tlaka (McCarron in drugi, 2004)
• Specificni peptidi v povezavi s kazeinom in
  sirotkinimi proteini znacilno znižajo krvni tlak
  (McCarron in drugi, 1984)

15
Mleko in prevencija raka

• Mleko in ml. izdelki zmanjšujejo tveganje za
  razvoj raka na debelem crevesu in danki (Parodi,
  1997 Van der Pols, 2007 Hlastan Ribic in drugi,
  2005).
• Laktoza spodbuja mleco kislinke bakterije, ki
  imajo protimutagene in antikancerogene lastnosti
  (Parodi, 1998), medtem ko kalcij veže žolcne
  kisline in proste mašcobne kisline in s tem
  zmanjšuje njihovo toksicnost (Gerland in drugi,
  1999), vloga CLA (Krichevsky, 2000).
• Vir Food, Nutrition, Physical Activity and
  Prevention of Cancer, 2007
• A1 - prepricljivi dokazi o zašcitnih ucinkih
• A2 - verjetni zašcitni ucinki
• A3 - verjetni škodljivi ucinki
• B - nezadostni dokazi o zašcitnih ucinkih

Prehranski dejavniki Rak debelega crevesa in danke Rak mehurja Rak prostate
Mleko A1/A2 B C
Kalcij B C A3
Sir C
16
Mleko in mašcobe

• Delež macob naj bi predstavljal (gt25) 30-35
  (lt40) EV
• pomembna uravnotežena sestava mašcobnih
  kislin.
• Mlecna mašcoba vsebuje približno 2/3 NMK, 1/3
  ENMK in lt 5 VNMK (Souci Fachman Kraut, 2007)
• Mašcoba v mleku je pomemben nosilec energije, v
  mašcobi topnih vitaminov ter okusa.
• Delež mašcobe na enoto mleka/ml. izdelka
• vpliva na energijsko (kaloricno) vrednost,
  vsebnost holesterola, v mašcobi topnih vitaminov
  (zlasti vit. A),
• nima vpliva na vsebnost v vodi topnih vitaminov,
  joda, kalcija idr.

17
Smernice zdravega prehranjevanja v vrtcih in
šolah - mašcobe v mleku in izdelkih

• Do dopolnjenega drugega leta naj otroci uživajo
  polno mleko in mlecne izdelke (3,5)
• Do vstopa v šolo naj otroci postopno preidejo na
  uživanje delno posnetega mleka (1,6)
• Odsvetuje se uživanje posnetega mleka (0,5) do
  dopolnjenega 5 leta starosti.
• Zaradi lažje organiziranosti prehrane se v vrtcih
  lahko uporablja polnomastno mleko za vse strosten
  skupine.

18
Smernice zdravega prehranjevanja v vrtcih in
šolah aditivi in arome

• mikrobiološka varnost
• prehranska varnost - boljša ekonomska in casovna
  dostopnost do živil
• pestrost
• Izogibamo se izdekom, ki imajo
• dodan sladkor,
• umetna sladila,
• umetna barvila,
• umetne arome,
• in konzervanse.
• Izziv je manjša uporaba aditivov, arom in
  dodanega sladkorja!

19
Namen EU sheme Šolsko mleko

• Zdravstveni vidik spodbujati uživanje
  priporocenega mleka in kakovostnih mlecnih
  izdelkov med otroci in mladostniki.
• Vzgojno izobraževalni vidik krepiti znanje in
  vešcine za zdravo prehranjevanje in zdrav
  življenjski slog od zgodnjega otroštva (kot SŠS).
• Zajeziti trend narašcanja debelosti in zmanjšati
  breme kronicnih nenalezljivih bolezni.

omogociti enake možnosti dolgorocnega in rednega
uživanja mleka in izdelkov ne glede na socilano
ekonomski položaj otrok in mladostnikov
20
Nova Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 in
966/2009

• Razširjen nabor izdelkov, ki sledijo današnjim
  zdravstvenim in prehranjevalnim trendom
• DC imajo možnost izbire produktov, ki jih želijo
  vkljuciti v nacionalno shemo in možnost
  postavitve dodatnih pogojev, v skladu z
  nacionalnimi smernicami.
• Pomoc ni vec odvisna od vsebnosti mašcobe v mleku

21
Nova Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 in
966/2009 razširjen nabor
Stari sistem Novi sistem po Uredbi ES št. 675/2008
Mleko Mleko (dodatno staremu sistem)
Mleko, cokoladno mleko, aromatizirano mleko Mleko s sadnim sokom, mlecni napitek brez laktoze
Fermentirani mlecni izdelki Fermentirani mlecni izdelki (dodatno steremu sistemu)
Navadni jogurt Kislo mleko, kefir, fermetnirani mlecni izdelki s sadnim sokom, sadni jogurt, skuta s sadjem, kefir s sadjem
Sveži in predelani siri Sveži in predelani siri
Skuta
Siri Siri (dodatno steremu sistemu)
Siri Siri
Priloga 2 - dodani mleko in mlecni izdelki z
višjo vsebnostjo mašcob !!!
22
EU shema Šolsko mleko

• Vecina DC poroca, da je shema zelo dobro sprejeta
  zaradi stabilnosti izvajanja in so že opazne
  spremembe v uživanju mleka in izdelkov
• V šolskem letu 2009/2010 je bilo
• v 26 državah clanicah
• razdeljenih 313.562 ton mleka in mlecnih izdelkov
• 18.8 milijonov ucencev
• z EU subvencijo 67 milijonov EUR.

23
Nekaj primerov dobrih praks šol
http//www2.arnes.si/osmbhajdina3/MLEKO/mleko.htm
l
http//www.prezihovvoranc.si/OSPV,,utrip_sole/dogo
dki_in_odmevi_2010-20113C/strong3EC5A0olski2
0radio20E2809320oddaja20o20mleku20in20mle
C48Dnih20izdelkih3Cstrong3E
http//www.zrss.si/default.asp?a1id113

• Hvala za pozornost !