Univerza v Mariboru in Dru

1
Univerza v Mariboru inDruštvo univerzitetnih
profesorjev MariborOkrogla miza Cilji
bolonjskih procesov Stopenjski študij
problemi in možnosti

• Pavel Zgaga
• Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

2
Kaj je bolonjski proces?

• Bolonjski proces ima daljšo predzgodovino (od
  konca osemdesetih let do 1999, ko je podpisana
  deklaracija) in je skupni poskus (a) evropskih
  držav, (b) mednarodnih organizacij in (c)
  akademskih združenj,
• ? da bi dosegli cim bolj koordinirano sodelovanje
  ter poenotenje pogledov za reševanje razvojnih
  izzivov in odprtih vprašanj
• o temeljih konceptov, strategij in razvojnih
  politik visokega šolstva v razmerah, ki jih
  oznacujejo (a) evropski
  integracijski procesi (b) tranzicija v srednji
  in vzhodni Evropi (c) globalizacija v svetovnem
  merilu (d) nastajanjedružbe znanja.

3
Bolonjska deklaracija izhodišca (1999)

• Evropa kot Evropa znanja krepitev njene
  intelektualne, kulturne, socialne, znanstvene in
  tehnološke razsežnosti skupne vrednote, socialni
  in kulturni prostor krepitev stabilnih in
  demokraticnih družb vloga univerz.
• Oblikovanje evropskega visokošolskega obmocja
  glavna pot, ki vodi k uveljavitvi evropske
  kakovosti kot razpoznavne prednosti, k
  mobilnosti in k zaposlovanja državljanov ter k
  vsesplošnemu razvoju celine.
• Povecevanje mednarodne konkurencnosti evropskega
  VŠ Vitalnost in ucinkovitost vsake civilizacije
  se lahko meri s privlacnostjo, ki jo ima njena
  kultura za druge. Zagotoviti moramo, da evropski
  sistem VŠ postane privlacen za ves svet.

4
Ozadja

• Bolonjski cilji so rezultat objektivnih
  procesov v visokem šolstvu, znanosti,
  gospodarstvu, politiki itd.
• a) Pomasovljenje visokega (terciarnega)
  šolstva.
• b) Ustanove demokratizacija (poli)kulturnost.
• c) Inter- in transdisciplinarna narava
  raziskovanja.
• d) Izobrazba in znanost kot ekonomska moc.
• e) Izobrazba in znanost nacionalno in
  nadnacionalno.
• f) Prost pretok blaga, ljudi in idej.
• g) Globalizacija in atraktivnost visokošolskih
  sistemov.
• h) Znanje in znanost javno in/ali zasebno dobro.
• i) Znanje in znanost javna odgovornost.

5
Kako odgovoriti na Bolonjske izzive?

• Bolonjski proces je poskus iskanja odgovorov na
  probleme vseh nacionalnih sistemov visokega
  šolstva.
• Berlinski komunike 2003 zaveza 40 držav, da
  zagotovijo do maja 2005 zakonske podlage za
  spremembe.
• Ali sledi obdobju zacetnega nepoznavanja in
  skepse obdobje zavzemanja za (pre)hitre
  spremembe?
• Brez posegov v nacionalne zakonodaje ni mogoce
  odstraniti ovir, ki stojijo pred Bolonjskimi
  cilji.
• Uresnicevanje (implantacija) zakonskih rešitev
  zahteva nek vzporedni proces nujne so programske
  iniciative na ravni visokošolskih institucij in v
  povezavi s partnerji, zlasti študenti in
  delodajalci.

6
Problem evropske visokošolske kvalifikacije so
nekompatibilne

• Visokošolski sistemi in kvalifikacije, ki jih
  dajejo, so v evropskih državah tradicionalno
  izjemno razlicni.
• V sodobnih mednarodnih integracijah postaja ta
  razlicnost ovira zaposlovanju, gospodarskemu in
  družbenemu razvoju, pa tudi samim akademskim
  ciljem (odliv v ZDA).
• V procesu globalizacije se javljajo opozorila, da
  je treba ohranjati posebne identitete in da je
  razlicnost bogastvo.
• Kako odpraviti ovire in povecati bogastvo?
• Bogastvo evropskih razlicnosti (cilj) si lahko
  vzajemno delimo, ce ustvarimo poenoten dostop do
  njega (sredstva).

7
Bolonjski cilji stopenjski študij

• Med bistvenimi cilji je uvedba dveh (treh)
  ciklov. Zakaj?
• Ovire popolna razlicnost nacionalnih sistemov
  težka prehodnost dolgo trajanje študija velik
  osip razsipanje virov, delovna imobilnost itd.
• Rešitve poenotenje struktur študija (vzajemna
  prevedljivost, kompatibilnost ipd.) ob ohranitvi
  vsebinske pestrosti (nacionalne paradigme)
• omogoca in spodbuja mobilnost
• enotni sistem dveh (treh) ciklov omogoca
  vertikale (v dani disciplini), kombinacije
  (interdisci-plinarnost), izhod na trg dela
  (zaposlitev), postopnost nadaljnjega
  izobraževanja (vseživljensko ucenje), ipd.

8
Prva dva cilja Bolonjske deklaracije

• C-1 Sprejem sistema zlahka prepoznavnih in
  primerljivih diplomskih stopenj, tudi z obrazcem
  Priloga k diplomi, da bi pospešili zaposlovanje
  evropskih državljanov ter medna-rodno
  konkurencnost evropskega sistema visokega
  šolstva.
• C-2 Sprejem sistema z dvema glavnima
  študijskima stopnjama, dodiplomsko in
  podiplomsko. Dostop v drugo stopnjo zahteva
  uspešno dokoncanje prve, ta traja najmanj tri
  leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za
  evropski trg dela tudi relevantna kot ustrezna
  raven kvalifikacije. Druga stopnja vodi k
  magisteriju in/ali doktoratu znanosti, tako kot v
  mnogih evropskih državah.
• C-10 Doktorat kot tretja stopnja bolonjske
  sheme.

9
Bolonjska struktura študijskih stopenj

• Število ciklov cycles oz. stopenj degrees 3
• Trajanje prvi cikel traja najmanj 3 in najvec 4
  leta, drugi od 1 do 2 let, tretji pa 3 leta, ce
  študij
• - poteka full time (redno)
• - je kreditno ovrednoten (prvi cikel 180 -
  240 ECTS, drugi 60 - 120 ECTS, tretji 180 ECTS)
• Akademski in strokovni študij binarni model
  se v svetu uveljavlja, nujna postaja bolj tocna
  opredelitev razlike med obema vrstama študija
  (deskriptorji).
• Prehodi znotraj stopenj in med stopnjami.
• Slovenski Magisterij znanosti ni evropski
  Master.

10
Nove študijske stopnje in trg dela

• Bolonjski proces poudarja zaposljivost
  diplomantov, pa tudi intenzivnost in ucinkovitost
  študijskih poti.
• Nujnost sodelovanja univerz, gospodarstva in
  vlade.
• Ce naj bo vsaka stopnja relevantna kot ustrezna
  raven kvalifikacije, je nujna vecja skrb
  oblikovanju programov.
• Bolonjski proces poudarja
• - na kompetencah utemeljene študijske
  programe
• - oblikovanje splošnega evropskega ter
  podrobnega nacionalnega ogrodja kvalifikacij
  (deskriptorji) ipd.
• Kljub temu se v nekaterih nacionalnih okoljih
  pojavljajo dileme o realizaciji cilja
  zaposljivosti po prvi stopnji, predvsem ob
  predpostavki 3-letnega študija. Upraviceno?

11
Stopnje prednosti in možnosti

• Bolonjske stopnje ponujajo diplomantu štiri
  možnosti
• po koncu prve stopnje se zaposli (izhod na trg
  dela)
• po koncu prve stopnje diplomant nadaljuje s
  študijem v isti stroki kot na prvi stopnji
  (vertikalno nadaljevanje študija), lahko tudi
  šele po prakticnih izkušnjah
• po koncu prve stopnje diplomant nadaljuje s
  študijem v drugacni - bolj ali manj sorodni -
  stroki kot na prvi stopnji (diagonalno
  nadaljevanje študija)
• po koncu prve stopnje diplomant nadaljuje s
  študijem na isti stopnji, a v drugi stroki kot na
  prvi stopnji (horizontalno nadaljevanje študija).

12
Kako realizirati prednosti in možnosti?

• Bolonjski proces predvideva oblikovanje enotnih
  evropskih struktur študija, ki jih odlikuje vecja
  fleksibilnost.
• Nacionalne sredine bodo v mejah dogovorov o
  enotnih strukturah lahko ohranjale svoje
  (vsebinske) posebnosti.
• Univerze bodo na tej podlagi oblikovale programe
  in študijske poti, ki bodo privlacne za kandidate
  ter njihove poklicne in druge cilje.
• Zato univerze pred zacetkom oblikovanja novih
  programov potrebujejo cim bolj jasna sporocila
  delodajalcev.
• Odlocitev o npr. 32 ali 41 strukturi študija je
  strateška odlocitev in zahteva trezen razmislek
  vseh partnerjev o vseh o vseh problemih, ki jih
  zaznajo.

13
Bolonjski proces podrocne študije

• Bolonjski proces je v svoji drugi fazi (2001-03)
  sprožil raziskovalno in razvojne projekte na
  posameznih podrocjih (disciplinarnih,
  strukturnih, socialnih).
• EUA Survey on Master Degrees and Joint Degrees
• CoE Student Participation in the Governance of
  HEI
• Eurydice Focus on the Structure of HE in Europe
• Joint Quality Initiative (Dublin descriptors)
• Joint Masters Project (11 programov, 73 univerz)
• CESAER ( Engineering Education and Research)
• ELIA (European League of Institutes of the Arts)
• ELFA (European Law Faculties Association)

14
TUNING kot primer podrocne študije

• TUNING - Tuning Educational structures in
  Europe faza I. II. (100 36 univerz iz 16
  10 držav).
• Cilji oblikovati ustrezno metodologijo in
  identificirati referencne tocke genericnih ter
  predmetno specificnih kompetenc diplomantov 1. in
  2. stopnje.
• Podrocja (72) (I. 2001-2002) Business
  Administration, Education Sciences, Geology,
  History, Mathematics, Physics, Chemistry (II.
  2003-2004) European Studies as an
  inter-disciplinary and Nursing as a
  professionally oriented discipline.
• Podrocja so povezana s še bolj specificnimi
  projekti, npr. ERASMUS projekti Joint Degrees.

15
Drugi cilji bolonjskega procesa

• Povezovanje med Evropskim visokošolskim prostorom
  (EHEA) in Evropskim raziskovalnim prostorom (ERA)
  je postala konceptualna in prakticna nujnost
  tako iz politicnih kot iz gospodarskih in
  akademskih razlogov.
• Pospeševanje privlacnosti EHEA izven Evrope
  razviti štipendijske programe za študente iz
  tretjih držav (Berlin 2003) Evropska komisija
  zacenja z Erasmus-Mundus priložnost za univerze
  in gospodarstvo.
• Uveljavljanje fleksibilnih ucnih poti ter
  vseživljenj-skega ucenja v visokem šolstvu ne
  samo izredni študij ampak tudi študij posameznih
  specialnih tem, moduli, tecaji, prenos znanja,
  priznavanje poprejšnjega ucenja

16
Deset Bolonjskih ciljev

• 1. Sistem prepoznavnih in primerljivih stopenj.
• 2. Sistem z dvema študijskima cikloma.
• 3. Vzpostavitev kreditnega sistema.
• 4. Pospeševanje mobilnosti (ECTS, priznavanje).
• 5. Pospeševanje Eu sodelovanja na podrocju QA.
• 6. Pospeševanje Eu dimenzije v visokem šolstvu.
• 7. Vseživljensko ucenje v visokem šolstvu.
• 8. Nova vloga ustanov in študentov.
• 9. Atraktivnost Eu visokošolskega prostora
  (EHEA).
• 10. Sistem s tremi cikli povezava EHEA ERA.

17
Nekaj virov

• Uradna stran Berlinske konference (2003)
• www.Bologna-Berlin2003.de/
• Uradna stran Bergenske konference (2005)
• www.Bologna-Bergen2005.no/
• SEE ECN - South East European Educational
• Co-operation Network
• http//see-educoop.net/portal/id_bologna.htm