SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENCNOSTI SLOVENIJE

1
SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENCNOSTI SLOVENIJE

• Predstavitev rezultatov slovenske konkurencnosti
  na osnovi objavljenih podatkov iz letopisa WEF,
  globalnega porocila za 2012-2013

2
(No Transcript)
3
Globalno porocilo konkurencnosti

• Svetovni ekonomski forum (WEF), Ženeva
• GCR od leta 1979
• Slovenija vkljucena od leta 2001
• V letu 2012 vkljucenih 144 držav

4
Globalni indeks konkurencnosti
Slovenija
20
50
30
Vir Global Competitiveness Report 2012-2013,
WEF, Ženeva 2012.
5
Viri podatkov

• statisticni in anketni podatki
• anketa med slovenskimi menedžerji marec - april
  2012
• 525 podjetij ? 115 respondentov
• (velika podjetja 50, MSP 50)

6
Lestvica GCI najboljših 10
GCI 2012-2013 GCI 2011-2012
Švica 1 1
Singapur 2 2
Finska 3 4
Švedska 4 3
Nizozemska 5 7
Nemcija 6 6
ZDA 7 5
Velika Britanija 8 10
Hong Kong SAR 9 11
Japonska 10 9
Vir Global Competitiveness Report 2012-2013,
WEF, Ženeva 2012.
7
Primerjava WEF in IMD, 2012 najboljših 10
WEF (144 držav) IMD (59 držav)
1 Švica Hong Kong SAR
2 Singapur ZDA
3 Finska (EU) Švica
4 Švedska (EU) Singapur
5 Nizozemska (EU) Švedska (EU)
6 Nemcija (EU) Kanada
7 ZDA Tajvan
8 Velika Britanija (EU) Norveška
9 Hong Kong SAR Nemcija (EU)
10 Japonska Katar
Vir Global Competitiveness Report 2012-2013,
WEF, Ženeva 2012.
8
Lestvica GCI ostale države clanice EU-27
Ostale države clanice EU-27 GCI 2012-2013 GCI 2011-2012 Sprememba na lestvici
Danska 12 8 -4
Avstrija 16 19 3
Belgija 17 15 -2
Francija 21 18 -3
Luksemburg 22 23 1
Irska 27 29 2
Estonija 34 33 -1
Španija 36 36 0
Ceška 39 38 -1
Poljska 41 41 0
Italija 42 43 1
Litva 45 44 -1
Malta 47 51 4
Portugalska 49 45 -4
Latvija 55 64 9
Slovenija 56 57 1
Ciper 58 47 -11
Madžarska 60 48 -12
Bolgarija 62 74 12
Slovaška 71 69 -2
Romunija 78 77 -1
Grcija 96 90 -6
Vir Global Competitiveness Report 2012-2013,
WEF, Ženeva 2012.
9
Uvrstitev Slovenije in izbranih držav na lestvici
GCI 2001-2012
10
Pregled po stebrih konkurencnosti
11
Najslabše ocenjena (144 držav)

• Steber 7 ucinkovitost trga dela (91 mesto)
• Kazalca, ki sta dobro uvršcena razmerje žensk v
  delovni sili (r. 29) ter stroški odpravnin (r.
  47).
• Kazalca, ki so kljucne slabosti prakse
  zaposlovanja in odpušcanja (r.142), fleksibilnost
  dolocanja plac (r. 124) sodelovanje med
  zaposlenimi in delodajalci (r. 114).
• Steber 8 ucinkovitost financnega trga (128
  mesto)
• Trdnost oz. zdravje bank (r. 137. mestu)
  dostopnost do posojil, razpoložljivost tveganega
  kapitala, financiranje preko lokalnega trga
  kapitala (borza) (r. 118., 113. in 112)

12
Najboljše ocenjeni (od 144 držav)

• Stebri
• Zdravja in primarnega izobraževanja
• Visokošolskega izobraževanja in usposabljanja
• Infrastrukture
• Inovacij
• Tehnološke pripravljenosti
• Indikatorji (r.1-3)
• Stroški poslovanja zaradi terorizma (instituc.
  okolje)
• Inflacija - letne spremembe (makroek. okolje)
• Poslovni stroški zaradi malarije (zdravje)
• Št. Procedur za ustanovitev podjetja (uc. koncnih
  dobrin)

13
Pregled po podindeksih

• Poddindeks osnovnih dejavnikov razvoja
• Institucije
• Makroekonomsko okolje
• Infrastruktura
• Zdravje in primarno izobraževanje
• Podindeks dejavnikov pospeševanja ucinkovitosti
• Visokošolsko izobraževanje
• Ucinkovitost trga koncnih dobrin
• Ucinkovitost trga dela
• Ucinkovitost financnega trga dela
• Tehnološka pripravljenost
• Velikost trga

14
Podindeks osnovnih dejavnikov razvoja
15
Podindeks dejavnikov pospeševanja ucinkovitosti
16
Podindeks inovacijskih dejavnikov in podjetniških
strategij
17
Trajnostna konkurencnost

• Cilji merjenja trajnostne konkurencnosti
• Poglobiti in kvantificirati razumevanje
  trajnostne konkurencnosti
• Kot nosilca napredka in determinant dolgorocne
  ekonomske rasti
• Zagotoviti mednarodni benchmarking med
  posameznimi državami
• Opozoriti na pomanjkanje kvalitetnih podatkov o
  trajnostnem razvoju
• Opredelitev trajnostne konkurencnosti
• Razvojni model, ki bi uravnotežil ekonomsko
  blaginjo in napredek z okoljsko in družbeno
  trajnostjo
• Razmerja med konkurencnostjo in okoljsko
  trajnostjo
• Analiza razmerij med okoljsko in družbeno
  trajnostjo

18
Povzetek indikatorjev družbene trajnosti
Dostop do osnovnih potreb Obcutljivost na šoke Socialna kohezija
dostop do storitev javne higiene prekarna zaposlenost (za dolocen cas) Ginijev indeks dohodkovne neenakosti
dostop do kvalitetne vode obseg neformalne ekonomije socialna mobilnost
dostop do zdravst. varstva mreža socialnega varstva brezposelnost mladih
Vir Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012. Vir Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012. Vir Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.

19
Povzetek indikatorjev okoljske trajnosti
Okoljska politika Uporaba obnovljivih virov Degradacija okolja
strogost in uveljavljanje okoljske regulative ucinkovitost porabe vode v kmetijstvu stopnja koncentracije trdnih delcev
število ratificiranih medn. sporazumov gospodarjenje z gozdovi CO2 intenzivnost
ohranjanje kopenskih habitatnih tipov racionalno izkorišcanje ribolovnih zalog kvaliteta naravnega okolja
Vir Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012. Vir Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012. Vir Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.
20
Sklep in priporocila

• Uvrstitev na eno mesto višje kot v lanskem letu
  glede na globalni indeks konkurencnosti
• Najvecji problemi na podrocju delovanja
  financnega trga, bancnega sistema in trga dela
• PRIPOROCILA
• Glede na najvecje nazadovanje na podrocju
  ucinkovitosti financnega trga ter padanje
  bonitetnih ocen Slovenije je nujna cim hitrejša
  sanacija bancnega sistema.
• Dva konceptualna predloga sanacija z neposredno
  dokapitalizacijo bank v državnem lastništvu ali
  pa z ustanovitvijo slabe banke.
• Sanacija z neposredno dokapitalizacijo državnih
  bank je boljša od ustanovitve slabe banke
  (nižji stroški ter participacija domacega in
  tujega zasebnega kapitala).

21
Sklep in priporocila

• PRIPOROCILA (nadaljevanje)
• Placilna nedisciplina je povezana z veliko
  zadolženostjo slovenskih podjetij in s splošno
  ravnijo nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu.
  Izboljšanje placilne discipline bi vsaj deloma
  lahko razrešili s hitrejšimi stecajnimi postopki,
  z institutom izvršnice, s (pod)zakonskimi
  predpisi urejanja placil podizvajalcem pri javnih
  narocilih ter z ustrezno specializacijo sodnikov
  za vodenje postopkov.
• Nova zakonodaja, ki obravnava trg dela - znižanje
  stroškov dela odprave placila odmora med
  delovnim casom, ukinitve instituta minulega dela,
  poenostavitve postopka sklenitve in prekinitve
  delovnega razmerja, skrajšanje odpovednega roka
  in znižanje odpravnin. Z uvedbo socialne kapice
  bi omogocili tudi konkurencnost visoko
  izobraženih strokovnjakov.

22
Sklep in priporocila

• PRIPOROCILA (nadaljevanje)
• Nacionalna inovacijska politika mora biti
  usmerjena v ucinkovitejšo uporabo strukturnih
  skladov za dolgorocno izboljšanje inovacijskih
  sposobnosti, za doseganje tehnoloških prebojev na
  izbranih podrocjih, za zmanjšanje preobsežne
  birokratizacije pri javnih narocilih, pri vecji
  uporabi povratnih financnih instrumentov
  (lastniški kapital, mezzanine kapital, garancije,
  mehka posojila itd.) v primerjavi z dosedanjimi
  nepovratnimi spodbudami (subvencije).