J. S. BACH 1685

1
J. S. BACH 16851750

• DOBA RAZSVETLJENSTVA

2
RAZSVETLJENSTVO

• Cas evropskega mešcanstva
• Cilji zdrav, kriticen razum v
• Književnosti
• Umetnosti
• Filozofiji
• Politiki
• Javnem življenju
• KOZMOPOLITIZEM

3
RAZSVETLJENSTVO

• Zavrže
• Nadnaravnost v religiji
• Metafiziko
• Formalizem
• Nasledstvo avtoritet
• priviligiranost

4
RAZSVETLJENSTVO

• Prizadevanja za
• Politicni
• Družbeni
• Znanstveni
• Moralni
• Tehnicni napredek cloveštva
• Zdrav razum
• Empiricno raziskovanje
• Svobodo cloveka -VOLTAIRE, ROUSSEAU

5
GLASBENIKI RAZSVETLJENSTVA

• BACH
• HAENDL
• VIVALDI
• TARTINI
• D. SCARLATTI
• COUPERIN
• RAEMEAU
• PERGOLESI

6
ZNACILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st.

• INSTRUMENTALNA IN VOKALNA POLIFONIJA, kot
  nasprotje
• GALANTNI STIL drugacna monodija, po 1700
• spevnost,
• lahkotna okrašenost,
• homofonija, preprosta harmonija
• pregledna oblika - plesi,

7
ZNACILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st.

• Drobna motivika,
• nizanje glasbenih misli
• Couperin, D. Scarlatti, Telemann
• RAHLOCUTNI SLOG ok. 1730
• spevnost,
• vecji kontrasti, kromaticna napetost
• ekspresivna, dinamicna nasprotja
• motivi vzdihov - zadržki

8
RAHLOCUTNI SLOG

• Menjavanje dura in mola
• Oddaljene tonalitete
• Poudarjanje custev in domišljije
• Vecanje subjektivnosti

9
J. S. BACH G. F. HAENDL

• BACH
• umirjen,
• skromen,
• introvertiran,
• posveca se instrumentalni glasbi,
• polifonija,
• neobicajno prepletanje glasov,
• disonancnost

10
J. S. BACH G. F. HAENDL

• HAENDL
• nemiren,
• ambiciozen,
• željan slave,
• obsežna vokalna dela,
• izrazita ritmika,
• zvocnost,
• efektnost,
• konsonanca

11
J. S. BACH

• Eisenach Leipzig
• 1703, violinist v Weimarju
• 1703-08, organist
• Arnstadt/ Mühlhausen
• 1708-17, dvorni organist, Weimar
• 1717-23, dvorni kapelnik, Köthen
• 1723-50, kantor, Tomaževa cerkev, Leipzig

12
J. S. BACH

• Cerkveni glasbenik, protestant
• Izumitelj instrumentalnih fug
• Mistika, poduhovljenost, religiozni simboli v
  glasbi
• Vpliv na glasbenike 20. stoletja
• Iz družine mestnih piskacev, organistov,
  kantorjev
• Z 18. leti izobražen organist, violinist,
  cembalist

13
J. S. BACH

• WEIMARdvorni org., komorni glasb.
• Orgelska dela, preludiji, fuge, kantate
• KÖTHEN dvorni kapelnik
• Brandenburški koncerti, Dobro uglašen klavir, 1.
  del
• LEIPZIG kantor v Tomaževi c.
• Pasioni, kantate, Dobro uglašeni kl., 2 del,
  Umetnost fuge

14
J. S. BACH vokalna dela

• PASIONI
• Matejev pasion
• Janezov pasion
• MAŠE (h-mol)
• visoka maša, 4 samostojne skladbe
• BOŽICNI ORATORIJ
• Sestavljen iz KANTAT
• KANTATE

15
J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost

• ORGLESKA DELA
• sinteza italijanskega (Frescobaldi),
• južnonemškega (Pachelbel) in
• severnonemškega stila (Buxtehude)
• Temeljijo na znanih oblikah preludiji, fuge,
  tokate, fantazije

16
J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost

• DOBRO UGLAŠENI KLAVIR
• Preludiji in fuge KONTRASTI
• PARTITE
• UMETNOST FUGE
• GOLDBERGOVE VARIACIJE

17
J. S. BACH, KOMORNA GLASBA

• VPLIV ITALIJANSKE SONATE, KONCERTA, CONC. GROSSA,
  VIVALDIJA
• Orkestrske suite
• Konc. za cembalo
• Skladbe za godala
• Brandenburški koncerti
• Umetnost fuge

18
J. S. BACH - LUTNJA

• Priljubljen Bachov inštrument
• tudi solisticni inštrument
• Zapisovanje v dveh sistemih (ne tabulature)
• 4-7 del za lutnjo ali luteharpsichord

19
J. S. BACH - LUTNJA

• Preludij v c-molu BWV 999
• Fuga v g-molu, BWV 1000
• Preludij, Allegro in fuga v Es-duru BWV 998
• Suita v g-molu BWV 995, 996

20
J. S. BACH - VIOLINA

• SONATE IN PARTITE za violino solo
• Köthen, 1717-23
• 3 CERKVENE SONATE,
• 4 stavki (speven, fugiran)
• 3 PARTITE,
• plesni stavki,
• polifoni in linearni (arpegii)

21
J. S. BACH - VIOLINA

• Nemška violinska igra
• polifona igra - dvojemke
• manj virtuozna kot italijanska
• Pesemske oblike,
• variacije
• cancone
• sonate

22
J. S. BACH VIOLA

• VIOLA, ORKESTRSKI INŠTRUMENT
• Diskant viola da gamba (6 strun)
• Alt viola da gamba (precke, 6 strun)
• Viola damore, 7 strun simpateticne strune

23
J. S. BACH CELO

• VIOLONCELO, generalbas, sol. sonate
• Bas tenor viola da gamba
• Violoncelo
• Violoncelo pikolo

24
J. S. BACH CELO

• INŠTRUMENT ZA GENERALBAS
• SOLISTICNE SONATE, 1717-23
• 6 SOLO SUIT
• 6. za violo s 6 strunami
• SONATA G-dur za violo da gamba in cembalo ali
• Za 2 precni flavti in basso c.

25
J. S. BACH PIHALA, TROBILA

• PRECNA FLAVTA, rahlocutni slog
• Šole Hotterere,
• 1707, Quantz, 1752
• Izpopolnjena tehnika
• OBOA soli v orkestru

26
J. S. BACH PIHALA, TROBILA

• POZAVNE
• SATB, ROG orkester
• TROBENTA
• solisticno,
• v orkestru,
• fanfare, kot cloveški glas
• FAGOT
• generalbas, orkester, komorna dela

27
BACHOV ORKESTER

• Ok. 1730 Leipzig
• 2-3 1. violine, 2-3 2. violine
• 2 prvi violi, 2 drugi violi
• 2 cela, 1 violin
• 2-3 oboe, 1-2 flavti
• 3 trobente
• 1 pikolo
• 1-2 fagota

28
Glasba za orkester

• Razvoj
• od cancon da sonar,
• koncerta,
• intrade,
• ritornella,
• sinfonie,
• sonate - do orkestrskih suit, vpliv uverture

29
Glasba za orkester

• BACH, po l. 1740
• 4 suite za orkester
• Plesni stavki
• SOLISTICNI KONCERTI,
• za violino,
• cembalo

30
Concerto grosso

• 6 BRANDENBURŠKIH KONCERTOV, 1721
• Posveceni Ch. L. von Brandenburgu
• Nacin izvajanja v Köhtnu
• 17 inštrumentalistov
• Bach viola ali cembalo

31
Concerto grosso

• KONCERT ŠT. 1, F - dur
• ZASEDBA violina pikolo, 2 lovska rogova, 3 oboe
• SOLI vl. Pikolo, 2 rogova, 2 oboi
• TUTTI 2 violini, 1 viola, violoncelo
• VECZBOROVSKI KONCERT
• STAVKI italijanski koncert z menuetom, stavki iz
  franc. suite

32
ORGLE, KLAVIR, KLAVIKORD, CEMBALO

• GOLDBERG VARIACIJE
• kroženje v naravi in enotnost pogleda na svet
• Aria 30 variacij - Aria da Capo
• Aria
• tema v basu,
• italijanski vzori, harmonsko ogrodje v vseh
  variacijah

33
GOLDBERG VARIACIJE

• ZNACILNOSTI
• Podaljšanje teme,
• kvartni intervali,
• kadence, figure, lestvice, arpegii
• Oblike variacij
• triosonate,
• ples,
• fuga, kanon