Predstavitev - elektronske prosojnice za 3. letnik

1
Predstavitev - elektronske prosojnice za 3.
letnik

• V pogledu je skrit ves clovekov svet

Pripravila mag. Jasmina Dolinšek, univ. dipl.
ekon.
2
EKONOMSKI PROBLEM

• EKONOMIJA
• POTREBE
• DOBRINE
• REDKOST DOBRIN
• ALTERNATIVNI STROŠKI
• NALOGE V DZ
• PONOVIMO

3
KAJ JE EKONOMIJA?

• EKONOMIJA je veda o gospodarstvu in zakonitostih
  njegovega razvoja.
• Kako najbolje uporabiti relativno redke dobrine
  in tehtanje alternativnih stroškov?

• EKONOMICEN je varcen, gospodaren
• EKONOMIST je gospodarstvenik kdor se ukvarja z
  ekonomijo

4
KAJ JE EKONOMIJA?

• EKONOMIKA je veda o organizaciji gospodarstva
• EKONOMSKI gospodarski
• EKONOM gospodar/ica, kdor skrbi za potrošne
  predmete in denar
• V sodobni družbi se nobena aktivnost ne more
  odvijati brez razmišljanja o ekonomski plati
  (knjiga, stran 9)

5
EKONOMIJA

• Se ukvarja z ekonomsko platjo ravnanja
• Gospodinjstev, posameznikov, družin
• Podjetij, bank, ustanov
• Države
• Naddržavnih organizacij (EU, SB)
• Nenehno neravnovesje med prakticno neomejenimi
  potrebami in omejenimi sredstvi in zmožnostmi za
  potešitev.
• Preudarna uporaba razpoložljivih virov.

6
7 bistvenih ekonomskih vprašanj

• Proizvodnja, potrošnja
• Place in zaslužki
• Brezposelnost
• Inflacija
• Države, vlade
• Mednarodna trgovina
• Bogastvo, revšcina in okolje

7
TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM

• NERAVNOVESJE med POTREBAMI in SREDSTVI
• Sredstva s katerimi organiziramo proizvodnjo so
  omejena, zato je omejena kolicina dobrin in
  storitev.

Stvarnost je omejenost vseh sredstev in velja za
vse. DZ, stran 7, naloge 1,2, 3
8
TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM

• ŽIVIMO V SVETU REDKOSTI

9
REDKOST RAZPOLOŽLJIVIH VIROV kot temeljni
ekonomski problem
10
POTREBE so obcutek pomanjkanja, ki ga želimo
odpraviti.
OSEBNE
SEKUNDARNE
DRUŽBENE
POTREBE
SE SPREMINJAJO
SUBJEKTIVNE
SE OBNAVLJAJO
11
OGLAŠEVANJE

• Kaj povecuje oz. pritiska na potrošnika, da
  potrebe narašcajo?

DZ - stran 8, naloge 4, 5, 6
12
Z DOBRINAMI zadovoljujemo potrebe
LUKSUZNE

• MATERIALNE

NEMATERIALNE
DOBRINE
JAVNE, OSEBNE
KOMPLEMENTARNE DOBRINE
SUBSTITUTI
13
dobrine, proizvodi, blago

• DOBRINE so vse stvari, ki zadovoljujejo
  potrošnika.

• BLAGO so proizvodi, namenjeni menjavi na trgu.

• Naravno bogastvo moramo predelati, prilagoditi in
  dobimo PROIZVODE.

DZ stran 9, naloga 7
14
Temeljni ekonomski problem

• Ekonomske dobrine so RELATIVNO REDKE
• Dobrine lt potrebe
• Zadovoljimo le del potreb
• Kaj pa denar?
• Proste neekonomske dobrine???
• (dobrine gt potrebe)

DZ - stran 10, naloge 8, 9, 10, 11
15
DOBRINE

• Dobrin je premalo, kaj lahko ukrenemo?
• PROIZVAJAMO potrebujemo proizvodne dejavnike.
• Z dobrinami moramo GOSPODARITI -
• jih kar najucinkoviteje razdeliti in
  uporabiti omejena sredstva tako, da bi cim bolje
  zadovoljili potrebe.

16
Z dobrinami moramo gospodariti!

• Primer - knjiga, stran 13
• Preberite primer in zapišite v zvezke povzetek in
  vaše mnenje. Poznate morda kak podoben primer?
• DZ stran 11, naloge 15, 16, 17

17
GOSPODARJENJE

• DRUŽINA, GOSPODINJSTVO
• PODJETJA, PROIZVODNJA

Cost benefit analiza
18
Alternativni stroški

• Vsega ne moremo kupiti, zato izbiramo, tehtamo
• Primer štipendija (cd - kino vstopnica)
• Izberemo najugodnejšo možnost, vendar s tem
  opustimo vse druge
• ŽRTVOVANO KOLICINO DRUGE DOBRINE IMENUJEMO
  ALTERNATIVNI STROŠEK
• alternativa - navadno nujna izbira med dvema
  možnostima

DZ stran 12, naloge 19, 20, 22 in 23
19
PONOVIMO

• Odgovorite na vprašanja - knjiga str. 16
• DN/naloge
• Stran 11, naloga 14
• Stran 12, naloga 18
• Stran 13, naloga 21

20
LEP DAN!

• Pricakovanje je vse!

21
NASLEDNJA TEMA

• EKONOMSKI OSEBKI IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA
• Kdo so ekonomski osebki?
• 3 temeljna ekonomska vprašanja
• Posledica redkosti dobrin
• Razdelitev, proizvodnja
• Tržni mehanizmi

22
EKONOMSKI OSEBKI IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA

• EKONOMSKI OSEBKI
• TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA
• TRŽNI MEHANIZMI
• NALOGE V DZ
• PONOVIMO

23
EKONOMSKI OSEBKI

1. POSAMEZNIKI gospodinjstva, smo potrošniki, z
   dohodki kupujemo in zadovoljujemo svoje
   potrebe.
2. PODJETJA so proizvajalci, racionalno
   razporejajo proizvodne dejavnike in proizvajajo
   dobrine.
3. DRŽAVA hkrati proizvaja javne (komunala,
   pošta) dobrine in je velik potrošnik (zdravstvo,
   šolstvo, parlament).

24
TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA

• KRATKOROCNO rešujemo ekonomski problem z
  RAZDELITVIJO med clane družbe.
• DOLGOROCNO S PROIZVODNJO
• Ustvarjamo nove dobrine
• Relativno redke proizvodne dejavnike moramo
  uporabljati GOSPODARNO.

25
TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA

• 1. KAJ IN KOLIKO PROIZVAJATI?

• Koliko hrane, bolnišnic, šol, stanovanj?
• Proizvodnja razlicnih dobrin
• Potrebe so zelo razlicne
• Najprej nujne potrebe?!
• Biti moramo gospodarni

26
TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA

• 2. KAKO PROIZVAJATI?

• Posamezno dobrino lahko proizvedemo z razlicnimi
  kombinacijami proizvodnih dejavnikov in z
  razlicnimi tehnologijami.
• Primer proizvodnja orhidej, podjetje Ocean
  Orchids - www.oceanorchids.si
• POMEMBNO najcenejša tehnologija in najuspešnejši
  proizvajalci.

27
TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA

• 3. ZA KOGA PROIZVAJATI?

• Kako si bomo razdelili proizvodne dobrine?
• Koliko delavci, lastniki, upokojenci - ni
  enakomerne razdelitve?
• Podjetja o teh vprašanjih svobodno odlocajo.

DZ stran 14, nalogi 4 in 6
28
CENA

• Veliko povpraševanje
• Visoka cena
• Vecja ponudba
• Visok dobicek
• Razmislek omejimo nakupe

500 SIT
TRG
29
CENE IN TRŽNI MEHANIZEM

• TRŽNO GOSPODARSTVO cene se oblikujejo na trgu.
• TRG je ekonomski mehanizem.
• PLANSKI MEHANIZEM?
• PLANSKO TRŽNI MEHANIZEM-sodobna gospodarstva
  (socialno-tržno gospodarstvo)

30
PONOVIMO

• Pojasnite plansko tržni mehanizem knjiga,
  stran 20
• Odgovorite na vprašanja knjiga, stran 21
• Delovni zvezek
• Stran 13, naloga 1
• Stran 15, naloge 8, 9, 10, 11
• DN - stran 16, naloge 14 in 15 ali 16
• Stran 18, naloga 20

31
NASLEDNJA TEMA

• GOSPODARSKA DEJAVNOST
• KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
• Zakaj nihce ne proizvaja vsega?
• Kaj je naturalno gospodarstvo,

32
ZA KONEC

• Prišel , videl, zmagal.
• Veni, vidi, vici.
• Julij Cezar

33
TRG IN KONKURENCA

• POVPRAŠEVANJE

34
(No Transcript)
35
POVPRAŠEVANJE

• Kaj je povpraševanje?
• Dejavniki povpraševanja
• Individualno in tržno povpraševanje
• Kako se odlocajo kupci
• Naloge v DZ
• Ponovimo

• I feel SLOVEnia

36
POVPRAŠEVANJE

• POVPRAŠEVANJE so vse tržne sile, ki vplivajo na
  pripravljenost kupcev za nakup pri razlicnih
  tržnih cenah.
• potrebe gt dohodki
• KUPEC JE RACIONALEN IN SE ZAVEDA ALTERNATIVNIH
  STROŠKOV.

DZ stran 79, naloga 2
37
POVPRAŠEVANJE
DZ stran 80, nalogi 8 in 9
38
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POVPRAŠEVANJE
39
11. september 2001
DZ stran 80, naloge 5, 6 in 7
40
AFTER
41
SPLOŠNI ZAKON POVPRAŠEVANJA

• SPLOŠNI ZAKON POVPRAŠEVANJA ob višji ceni so
  kupci pripravljeni kupiti manjšo kolicino blaga
  in obratno.
• TO POMENI, da so potrošniki pripravljeni kupiti
  vecjo kolicino blaga le pri nižjih cenah!

42
KRIVULJA POVPRAŠEVANJA

• Primer v tabeli je prikazano povpraševanje
  dijakov po bonbonih v odvisnosti od cene.
• CENA (SIT) 30 15 7 3
• KOLICINA (kom)
• Kakšno bo povpraševanje, ce se bo dijaku povecala
  štipendija?
• Klavzula caeteris paribus
• Poenostavljeno prikažemo krivuljo
  povpraševanja kar s premico.

DZ stran 81, nalogi 10, 11
43
KRIVULJA

• Je padajoca
• Individualno povpraševanje - odstopanja
• Tržno povpraševanje, veliko število kupcev,
  prevlada racionalno ravnanje.

44
POVPRAŠEVANJE

• CENA in KOLICINA se spreminjata v nasprotni
  smeri.
• Teorija mejne koristnosti

45
SPLOŠNI ZAKON POVPRAŠEVANJA

• Kupec se skoraj vedno ravna po splošnem zakonu
  povpraševanja.
• IZJEMA so izdelki, ki predstavljajo izjemno
  majhen delež v naših izdatkih.

DZ stran 82, naloge 12, 13 in 14
46
SPREMEMBE POVPRAŠEVANJA

• Sprememba cene proizvoda ali storitve

Spremembo obsega povpraševanja (premiki vzdolž
krivulje)
47
SPREMEMBE POVPRAŠEVANJA

• Sprememba dohodka, potreb in okusov ter cen
  drugih proizvodov in storitev

Spremembe povpraševanja (premik krivulje
povpraševanja)
48
SPREMEMBE OBSEGA POVPRAŠEVANJA

• Povecanje (znižanje) dohodka
• Povecanje (znižanje) cene substituta
• Pocenitev (podražitev) komplementarne dobrine
• KRIVULJA se bo pomaknila v desno
• KRIVULJA se bo pomaknila v levo

DZ stran 84, nalogi 15 in 16
49
POMNI!

• Obnašanje potrošnika vedno pojasnjujemo z logiko
  teorije potreb in padajoce mejne koristnosti!
• Potrošnik želi zmeraj ob danem dohodku kar
  najbolje zadovoljiti svoje potrebe!
• Kdaj bo temu tako?
• Pri tisti kombinaciji nakupov, kjer so mejne
  koristnosti posameznih dobrin v sorazmerju z
  njihovimi cenami!

50
PONOVIMO

• Pojasnite splošni zakon povpraševanja!
• Kateri dejavniki vplivajo na povpraševanje?
• Opiši krivuljo povpraševanja!
• Kako se bo spremenilo povpraševanje, ce se bodo
  povecali dohodki?
• Kako pa, ce se bodo spremenile potrebe ali okus?
• Locite subjektivne in objektivne dejavnike
  povpraševanja.

51
NALOGA 1

• Pri ceni 124 SIT za liter mleka znaša
  individualno povpraševanje kupca a 2 enoti, kupca
  b 30 enot in kupca c 12 enot. Kolikšno je tržno
  povpraševanje po mleku?
• Ob predpostavki, da so na trgu le trije kupci.

52
NALOGA 2

• Med subjektivne dejavnike povpraševanja kupca
  prištevamo?
• A) potrebe in denarni dohodek kupca
• B) obseg individualnega povpraševanja
• C) želje, ki so odvisne od okusa, navad,
  obicajev, starosti in spola
• D) cene dobrine in potrebe po teh dobrinah
• E) denarni dohodek kupca in cene dobrin

53
NALOGA 3

• Zmanjšanje povpraševanja po cementu je lahko
  posledica
• A) naravne ujme, ki je podrla vec mostov, zdaj pa
  jih poskušajo hitro ponovno zgraditi
• B) gradnje nove betonarne, ki potrebuje veliko
  cementa
• C) znižanja obrestnih mer na posojila za gradnjo
  hiš
• D) zvišanja cene cementa
• E) znižanja dohodkov prebivalstva

54
NASLEDNJA TEMA

• ELASTICNOST POVPRAŠEVANJA
• Kako se boste kot kupci odzvali na spremembo
  cene
• kruha, bencina,
• telefonskih impulzov,
• zdravil,
• avtomobilov?

55
INFLACIJA

• Pomembno za vas je, da veste, da ste v casu
  raziskovalnega obdobja!

56
INFLACIJA

• 1. skupina
• Kje vidite glavni vzrok za povecanje inflacije?
• Kako lahko psihološki dejavniki vplivajo na
  povecanje inflacije?
• Kaj izraža inflacija in kako se izracuna?
• Kakšna je letna stopnja inflacije v Sloveniji?

57
INFLACIJA

• 2. skupina
• Pojasnite termin potrošniška košarica.
• Kakšna je letna stopnja inflacije v Sloveniji?
• Kakšna je bila stopnja inflacije v letih
  1989-1995? Pojasnite takratne razmere.
• Kakšne so stopnje inflacije v razvitih deželah?

58
INFLACIJA

• 3. skupina
• Kako statisticni urad izracunava stopnjo
  inflacije?
• Pojasnite termin potrošniška košarica?
• Kako vpliva zmerna inflacija na gospodarstvo?
• Za katere države je znacilna zmerna inflacija?

59
INFLACIJA

• 4. skupina
• Vemo, da je visoka inflacija nekaj negativnega,
  kakšne so njene posledice?
• Kako si razlagate povecanje brezposelnosti v
  obdobju inflacije?
• Zakaj podjetja ne investirajo?

60
INFLACIJA

• 5. skupina
• Kako je z blagovnimi in denarnimi skladi, ali so
  realno v ravnovesju?
• Kaj mora narediti centralna banka?
• Kako zmanjšuje kolicino denarja v obtoku?

61
INFLACIJA

• 6. skupina
• Kaj naredi država, ce pride do deflacije?
• Zakaj je g. Greenspan predsednik ameriške
  centralne banke leta 2001 kar 11 krat znižal
  obrestno mero?
• Kako je reagirala japonska vlada, ko je državo v
  90-tih letih zajela recesija?

62
VSE SKUPINE - POVZETEK

• Kako merimo inflacijo?
• Primerjaj inflacijo v Sloveniji z inflacijo
  razvitih držav?
• Zakaj je nizka inflacija spodbudna?
• Kaj prinese visoka inflacija?
• Deflacija posledice?
• Kako reagira država oz. kako skrbi za stabilno
  raven cen?

63
NALOGE

• Rešite v delovnem zvezku naslednje naloge
• Stran 163, nalogi 2, 3
• Stran 164, nalogi 5, 8
• Stran 165, naloge 9, 10, 12 in 13.

64
ZA KONEC

• Naša najvecja slabost je v tem, da odnehamo.
  Najzanesljivejši nacin, da dosežemo uspeh, je
  vselej ta, da poskusimo še enkrat.
• Thomas Edison