Title: Barve v racunalni
1Barve v racunalniški grafiki
2Barva
- Barva je elektromagnetno valovanje.
- Barva, ki jo vidimo ni objektivna lastnost
opazovanega objekta. - Z barvo oznacujemo doloceno lastnost svetlobe,
snovi ali predmeta. - Predmet je crne barve, kadar je njegova odbojnost
in prepustnost za vidno svetlobo enaka nic. - Barva je nacin detekcije vidne svetlobe v
cloveškem ocesu, njena zavestna zaznava pa se
zgodi v možganih.
3(No Transcript)
4Barvne dimenzije
- Barvni ton (Hue - H)
- Nasicenost (Saturation - S)
- Svetlost (Brightness - B, Lightness - L)
5Mešanje barv svetlobe ADITIVNO MEŠANJE BARV
- Pomeni združevanje svetlob vec svetlobnih virov.
- Osnovno izhodišce aditivnega mešanja crna
barva. - Z dodajanjem enakih deležev rdece, zelene in
modre svetlobe (RGB - primarne barve) dobimo belo
svetlobo. - Ko se aditivno združi svetloba dveh aditivnih
primarnih barv, nastane magenta, rumena ali cian
svetloba. - Princip aditivnega barvnega mešanja izkorišcajo
barvni zasloni katodnih cevi za televizijo in
racunalnike.
6RDECA R
RUMENA Y
MAGENTA M
BELA
ZELENA G
MODRA B
CIAN C
7Mešanje barv snovi SUBTRAKTIVNO MEŠANJE BARV
- Pomeni mešanje pigmentov snovi.
- Osnovno izhodišce subtraktivnega mešanja bela
barva. - Z dodajanjem enakih deležev cian, magente in
rumene barve (CMY - primarne barve) dobimo crno
barvo. - Ko se združijo barve dveh subtraktivnih primarnih
barv, nastanejo rdeca, zelena ali modra barva. - Navedeno mešanje se uporablja v tiskarstvu, kjer
imamo beli papir osnovo, na katero nanašamo
primarne subtraktivne barve primarne tiskarske
barve.
8CIAN C
ZELENA G
MODRA B
CRNA K
MAGENTA M
RUMENA Y
RDECA R
9Barvna globina
- Barvna globina je termin v racunalniški grafiki,
s katerim opisujemo število bitov uporabljenih za
predstavitev barve posamezne slikovne pike ali
pixla rastrske slike. - Imenujemo jo tudi BARVNA LOCLJIVOST
- Opisujemo jo s številom bitov na pixel (bpp).
- Vecja barvna globina nam daje vecji barvni obseg.
10Barvna globina
- Slika, ki vsebuje 256 barv ima za vsako barvo
tocke na voljo 8 bitov. Njena barvna locljivost
je 8 bitov na tocko (28). - 24- bitnim barvam pravimo tudi True Color, saj
imamo na voljo skoraj 17 milijonov barv dovolj
za simulacijo vseh barv, ki jih zna razlociti
cloveško oko. - Poznamo tudi vecje barvne globine (32, 48, 64
bitov na tocko). - Pri 32-bitnem barvnem modelu imamo 2 možnosti
- - 4 x 8 bitov - za CMYK
- - 4 x 8 bitov - za RGB kanal alfa oz. kanal
za maskiranje - Barvne modele s 36 ali 48 biti na tocko
uporabljajo predvsem visoko zmogljive naprave, ki
jih srecamo pri postopku izdelave barvnih
izvleckov.
11(No Transcript)
121-bitna grafika
4-bitna grafika
8-bitna grafika
24-bitna grafika (true colour) 8 bitov za
predstavitev rdece, 8 bitov za modro in 8 bitov
za zeleno. 28 256 stopenj za vsako od barv, ki
so lahko sestavljene, da dajejo 16,777,216 barv
(256 x 256 x 256).
138 - bitna barvna globina (8 bpp)
16 - bitna barvna globina (16 bpp)
24 - bitna barvna globina (24 bpp)
14Barvni modeli in nacini
- Za lažji izbor in komunikacijo o barvah le-te
numericno opisujemo. To naredimo s pomocjo
razlicnih barvnih modelov oziroma sistemov. - Izbrani barvni nacin (color mode) pa doloca
metodo ali vrsto števil, ki so uporabljena za
prikaz in tisk slike.
15- Vecina barvnih sistemov, ki so nemenjeni za
znanost in aplikacijo uporablja za opis barve tri
parametre - barvni ton,
- nasicenost,
- svetlost.
- Zato barvni modeli navadno predstavljajo
tridimenzionalni prostor.
16RGB barvni model
- RGB barvni model je aditivni model, v katerem so
rdeca, modra in zelena barva na razlicne nacine
sestavljene tako, da z njihovim mešanjem
nastanejo druge barve.
17RGB barvni model
- Racunalniški zaslon uporablja barvni model RGB,
saj je aktiven svetlobni izvor. - Racunalnik lahko natancno doloci, koliko svetlobe
bo izsevala posamezna tocka, s kombiniranjem
razlicnih deležev treh osnovnih barv pa dobimo
katerokoli drugo barvo. - Ker so si tocke blizu, jih oko ne more lociti in
sestavi vse tri barve v eno samo, ki jo vidimo.
18 ? (0, 0, 0) crna ? (255, 255, 255) bela ?
(255, 0, 0) rdeca ? (0, 255, 0) zelena ? (0,
0, 255) modra ? (255, 255, 0) rumena ? (0,
255, 255) cian ? (255, 0, 255) magenta
zelena (0,255,0)
cian (0,255,255)
rumena (255,255,0)
modra (0,0,255)
rdeca (255,0,0)
magenta (255,0,255)
rdeca (255,0,0)
19Adobe RGB (1998) je najvecji priporocljiv RGB
prostor in je primeren za tiskanje široke palete
barv. sRGB barvni prostor je oblikovan tako, da
ponazarja znacilnosti povprecnega PC zaslona.
Primeren je za slike v RGB nacinu, ki so
namenjene na splet in ne za slike, ki se bodo
tiskale.
A - Adobe RGB B - sRGB
20CMYK barvni model
- CMYK barvni model je subtraktivni barvni model
oziroma nacin v katerem so cian, magenta, rumena
in crna barva sestavljene tako, da z njihovim
mešanjem nastanejo druge barve. - Ta barvni nacin se uporablja, ko želimo sliko
natisniti, saj tiskalniki in vecina tiskarskih
strojev uporablja CMYK barve za izdelavo slike.
21(No Transcript)
22Razlika med RGB in CMYK barvnim modelom
23HSL in HSB barvni model
- RGB in CMYK barvni modeli so nekoliko pomankljivi
zaradi lastnosti strojne opreme (zasloni,
tiskarske barve). - HSL HSB model nudi bolj naraven in usklajen
nacin opisa barv. - Model je tesno povezan s clovekovim nacinom
dojemanja barve. - H - barvni ton valovna dolžina barve svetlobe,
- S nasicenost jakost,
- L (B) svetlost kolicina celotne svetlobe.
24(No Transcript)
25Sistemi, ki bazirajo na CIE-zakonitostih
- CIE - mednarodna organizacija, ki se ukvarja z
znanostjo o barvi. - CIE sistem je zgrajen na teoriji, ki razlaga,
da barvni dražljaj nastane s kombinacijo vira
svetlobe, materije in opazovalca. - CIE x, y barvni diagram je dvodimenzionalna
predstavitev barv.
26Sistemi, ki bazirajo na CIE-zakonitostih
- Za natancno opredelitev barve je potrebna še
tretja dimenzija svetlost Y, ki zavzema
vrednosti od 0 do 100.
27CIE L a b oz. CIELAB-sistem
- Ta sistem je danes najbolj uporabljen sistem za
merjenje oz. numericno opredelitev barve. - Barvni prostor je definiran z
- L osjo svetlost (0 100)
- In barvnima koordinatama a in b, ki kažeta
hkrati barvni ton in cistost ali nasicenost barve.
28CIELAB sistem
- a pomeni bolj rdece,
- - a pomeni bolj zeleno,
- b pomeni bolj rumeno,
- - b pomeni bolj modro,
- Presecišce koordinat je siva barva.
29CIELAB sistem
30CIELAB sistem in barvne razlike
?E ((?a)2 (?b)2 (?L)2)1/2
31BARVNI NACINI
- Barvni nacini v Photoshopu temeljjijo na barvnih
modelih, ki so uporabni za slike, ki se
uporabljajo v založništvu - tiskanju ali prikazu
na zaslonu. - Izbiramo lahko med sledecimi barvnimi nacini
- RGB (rdeca, zelena, modra),
- CMYK (cian, magenta, rumena, crna),
- Lab Color (temelji na CIE Lab vrednostih),
- Grayscale (sivine),
- Indeksirane barve
- Duotone.
32Photoshop ? Image
33Indeksirane barve
2 - bitna barvna globina - indeksirane barve.
34- Indeksirane barve - paleta z indeksiranimi
barvami - lahko prikaže najvec 256 barv (8 -
bitne slike) Ko prevedeno sliko v barvni nacin z
indeksiranimi barvami, ustvari Adobe Photoshop
barvno paleto (CLUT - colour lookup table), ki
shrani in indeksira barve v sliki. - Ce se katera izmed barv na sliki ne pojavi na
paleti, izbere program najbljižjo barvo oziroma
jo simulira z barvo, ki je na voljo. - Z omejitvijo barvne palete lahko indeksirane
barve zmanjšajo velikost datoteke, medtem ko se
ohrani zadovoljiva vizualna kakovost za dolocene
aplikacije, kot na primer - multimedijske predstavitve,
- spletne strani,
- za uporabo slike v programu kot je ArahWeave za
izdelavo žakarske tkanine. -
- V tem barvnem nacinu je urejanje slike omejeno.
Za bolj obsežno urejanje slike je bolj primeren
RGB nacin. - Datoteke z indeksiranimi barvami lahko
shranjujemo v Photoshopu, formatu BMP, GIF, EPS,
PSB, PCX, PDF, Photoshop raw, PNG, PICT, Targa,
TIFF.
35Photoshop Image ? Mode ? Indexed Colors
36RGB barvni nacin
Indeksirane barve - 10 barv
37Indeksirane barve - 10 barv
Photoshop Image ? Mode ? Color Table
38BARVNI VZORCNIKI (KATALOGI)
- omogocajo natancno izbiranje, predstavitev,
opis, - usklajevanje, upodobitev barv in komunikacijo o
barvah. - Barvni vzorcniki niso narejeni glede na zaznavno
enake - razlike med barvami. Uporabljamo jih predvsem za
izbiro posebnih - dodanih barv (SPOT COLORS)
- V grafiki poznamo
- HKS mešalni sistem,
- PANTONE,
- SCC,
- in druge (Trumatch sistem, PostScript Process
Color Guide).
39PANTONE
- Pantone je profesionalni barvni sistem, ki je
namenjen industriji, arhitekturi, oblikovanju,
grafiki, modi,... - Pantone Matching system PMS obstaja že 37 let
- uveljavil se je kot barvni standard. Vsebuje
1114 barvnih vzorcev, ki so izdelani iz 14
osnovnih barv. - V 80. letih je bil razvit t.i. DTP digitalna
oblika sistema. - Verzija PANTONE Color Formula Guide je
dopolnjena z barvami (147 navadnih in 7 kovinskih
barv) in izvedena na dveh razlicnih papirjih - z oznako C - coated (premazni papir),
- z oznako U - uncoated (nepremazni papir).
- Recepture za barve so enake za vse vrste papirja.
40SISTEMI Z VIZUALNO ENAKIMI RAZMIKI
- Sistemi oziroma barvna telesa so narejena tako,
da je vizualna zaznava barvnih razlik med
sosednjimi vzorci konstantna. - Tipicni primeri so
- Munsellov sistem,
- NCS-sistem,
- OSA-sistem,
- Chroma Cosmos 5000,...
-
41Munsellov sistem
- Barve v tem atlasu so v sistemu razvršcene glede
na psihološke atribute barvne zaznave - ton,
- nasicenost,
- svetlost.
42Munsellov sistem
- Barve so po nacelu enakih barvnih razmikov in ob
upoštevanju principa kompenzativnosti razporejene
v desetbarvni krog.
43Munsellov sistem
- Lestvice svetlosti, barvnega tona in krome
predstavljajo koncept tridimenzionalnega telesa. - V barvnem telesu velja, da vse barve z enako
svetlostjo ležijo v isti ravnini. - Na isti ravnini se od sive osi oddaljujejo barve
z narašcajoco cistostjo. - Enaki razmiki so identicni s cutno zaznavo.
44Izbor barve v Photoshopu
- Za izbiranje barv in ravnanje z njimi lahko
oblikovalci uporabljajo razlicne modele, skladne
z nacinom prikaza barv na razlicnih medijih. V
programu Photoshop uporabljamo predvsem sledece
modele - RGB
- CMYK
- HSL
- CIELAB
- Razlicni barvni vzorcniki (PANTONE, HKS, TOYO,)
45Pogovorno okno Adobe Photoshopa v katerem
izberemo barvo s pomocjo razlicnih barvnih modelov
46Pogovorno okno Adobe Photoshopa v katerem
izberemo barvo s pomocjo razlicnih barvnih
vzorcnikov - PANTONE in drugi
47Izbira barv v Photoshopu s pomocjo razlicnih
barvnih sistemov
48(No Transcript)
49(No Transcript)
50Izbira barv v Photoshopu s pomocjo razlicnih
barvnih vzorcnikov
51ANPA-COLOR Obicajno se uporablja za tisk na
casopis (American Newspaper and Publishers
Association) ANPA-COLOR ROP Newspaper Color Ink
Book vsebuje primere ANPA barv.
52DIC Color Guide Navadno uporabljen za tisk na
Japonskem. Dainippon Ink Chemicals, Inc.,
Tokio, Japonska.
53FOCOLTONE Sestoji iz 763 CMYK barv. Barvni
vzorcnik s specifikacijami za procesne in posebne
dodane barve (spot colors). Focoltone
International, Ltd., Stafford, Velika Britanija.
54HKS barvni vzorcnik Uporablja se za potrebe tiska
v Evropi. Vsaka barva ima specificiran CMYK
ekvivalent. HKS K (za premazni papir), HKS N (za
nepremazni papir), in HKS Z (za casopisni
papir).
55PANTONE PANTONE vzorcniki so tiskani na
premaznem (Coated - C), nepremaznem (Uncoated -
U) in mat (matt - M) papirju, prav tako so
Pantone barve natisnjene s CMYK barvami,
Pantone, Inc. in Carlstadt, NJ
(www.pantone.com).
56TOYO Color Finder 1050 Sestavljen je iz vec kot
1000 barv, ki temeljijo na barvilih, ki so na
Japonskem najpogosteje uporabljene. Toyo Ink
Manufacturing Co., Ltd. Tokio, Japonska.
57TRUMATCH Vzorcnik nudi predvidene CMYK barve, ki
ustrezajo vec kot 2000 barvam, ki jih lahko
ustvarimo z racunalnikom. TRUMATCH barve
pokrivajo vidni spekter CMYK barvnega obmocja v
enakih korakih. TRUMATCH COLORFINDER predstavlja
okrog 40 odtenkov vsakega barvnega tona, od
katerih je vsak izvorno ustvarjen s štirimi
procesnimi barvami, prav tako pa se da vsak
barvni odtenek reproducirati z racunalnikom.
Trumatch Inc., New York City, New York, U.S.A.