Konkurencnost Makro koncepti in strategije

1
KonkurencnostMakro koncepti in strategije

• 1 Predavanje
• Jože P. Damijan
• Analiza mednarodne konkurencnosti

2
Struktura

• Koncept konkurencnosti
• Strategije za povecanje konkurencnosti
• Lizbonska strategija (LS)
• Strategija razvoja Slovenije
• Okvir reform
• Uresnicevanje reform

3
Literatura

• Commission of the European Communities, 2005,
  Working together for growth and jobs A new
  start for the Lisbon Strategy,
  http//ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/COM2005_024_
  en.pdf
• Dunning John H, 1995, Think Again Professor
  Krugman Competitiveness Does Matter, The
  International Executive , Vol. 37, No. 4, pp.
  315-324.
• Krugman, Paul, 1994, Competitiveness A
  Dangerous Obsession, Foreign Affairs,
  March-April, pp. 28-44.
• OECD Science, Technology and Industry Scoreboard
  2005 - Towards a knowledge-based economy,
  http//titania.sourceoecd.org/vl3629344/cl20/nw
  1/rpsv/scoreboard/index.htm
• Porter, Michael, 1990, The Competitive Advantage
  of Nations, New York, Free Press.
• Salvatore Dominick, 2001, The Globalization of
  the Economy and the International Competitiveness
  of Nations, http//www.fondazionefalcone.it/a_att
  ivita/c_AT3.htm
• Sapir Andre et al, 2003, An Agenda for a Growing
  Europe Making the EU Economic System Deliver,
  http//www.lex.unict.it/eurolabor/documentazione/a
  ltridoc/agenda.pdf
• The World Competitiveness Yearbook 2008,
  Institute for Management Development, Lousanne,
  http//www.imd.ch/research/publications/wcy/index.
  cfm
• The Global Competitiveness Report 2008-2009,
  http//www.weforum.org/documents/gcr0809/index.htm
  l
• Vlada RS, 2005, Slovenija jutri Strategija
  razvoja Slovenije, http//www.slovenijajutri.gov.
  si/index.php?15
• Delo Vlade RS, December 2004 November 2007,
  Povzetek rezultatov dela Vlade RS v sklopu
  obrazložitve zahteve za odlocanje o zaupnici
  Vladi RS 19.11.2007)

4
Globalizacija in konkurencnost držav

• Konkurencnost vs. Primerjalne prednosti
• Je konkurencnost sploh lahko makro koncept?
• Je država lahko nekonkurencna?
• Ali lahko nekonkurencne države propadejo tako
  kot podjetja?
• (diskusija Krugman vs. Dunning)

5
Je konkurencnost držav pomembna?

• Krugman (1994)
• Mednarodna konkurencnost je irelevanten koncept,
  države ne tekmujejo ena z drugo kot podjetja.
  Življenjski standard je odvisen od rasti
  produktivnosti in ne od konkurencnosti države. Ce
  država ni konkurencna v eni panogi, se pac
  specializira v drugi in uživa vse koristi od
  mednarodne trgovine.
• Dunning (1995)
• Ce domaca podjetja ne inovirajo in povecujejo
  produktivnost pocasneje kot tuja, se njihova
  konkurencnost zmanjšuje, država kot celota je
  prisiljena v specializacijo v tehnološko manj
  zahtevnih proizvodih, kar vpliva na njeno
  pocasnejšo gosp. rast v prihodnosti. Ni
  nepomembno, v katerih proizvodih se specializira
  država.

6
Koncept konkurencnosti

• Porter (1990)
• Konkurencnost je definirana kot the ability of
  a country or company to generate more wealth for
  its people than its competitors in world markets
• Problemi z merjenjem konkurencnosti
• Primerjave držav razlicne velikosti in na
  razlicnih razvojnih stopnjah so lahko
  problematicne, ker so države zaradi razlicne
  gospodarske strukture soocene z razlicnimi izzivi
  konkurencnosti
• Ni korelacije med ravnijo razvitosti (BDPpc) in
  uvrstitvijo po indeksu konkurencnosti (kaj pa med
  gospodarsko rastjo in konkurencnostjo?)

7
Koncept konkurencnosti po WEF (GCR)

• At the World Economic Forum national
  competitiveness is understood as the set of
  factors, policies and institutions that determine
  the level of productivity of a country.
• Raising productivitymeaning making better use of
  available factors and resourcesis the driving
  force behind the rates of return on investment
  which, in turn, determine the aggregate growth
  rates of an economy.
• Thus, a more competitive economy will be one
  which will likely grow faster in a medium to
  long-term perspective.

8
GCR temelji konkurencnosti
9
Lizbonska strategija (LS)struktura

• Cilji
• Razlogi za LS
• Uresnicevanje LS
• Revidirana LS
• Predlogi za izboljšano ucinkovitost LS (Sapirjevo
  porocilo)

10
1. Cilji LS (1)

• Marec 2000, Lizbona, Evropski svet sprejme t.i.
  Lizbonsko strategijo s cilji, da EU do leta 2010
  postane
• the most competitive and dynamic knowledge
  based economy in the world, capable of
  sustainable economic growth with more and better
  jobs and greater social cohesion.
• Glavno geslo
• growth, stability and cohesion

11
Cilji LS (2)8 kategorij

• Ustvariti informacijsko družbo za vse
• Razviti EU na podrocju inovacij in RR
• Liberalizacija
• Dokoncanje Skupnega trga
• Državna pomoc in politika konkurence
• Razviti infrastrukturne panoge
• Telekomunikacije
• Javne službe in transport
• Ustvariti ucinkovit in integriran financni sistem
• Izboljšati poslovno okolje
• za start-upe (nova podjetja)
• podjetniška regulativa
• Izboljšati družbeno vkljucenost
• Vrnitev posameznikov med delovno silo
• Izboljšanje znanj in vešcin
• Izboljšanje socialne zašcite
• Spodbuditi vzdržen razvoj

12
2. Razlogi za LS (1)

• Zaostajanje za ZDA v razvitosti

13
2. Razlogi za LS (2)

• Zaostajanje za ZDA v opravljenih delovnih urah

14
2. Razlogi za LS (3)

• Zaostajanje za ZDA v stopnji zaposlenosti

15
2. Razlogi za LS (4)

• Razlogi za zaostajanje za ZDA v rasti BDP

16
2. Razlogi za LS (5)

• Zaostajanje za ZDA v izobrazbeni strukturi

17
2. Razlogi za LS (6)

• Zaostajanje za ZDA v izdatkih za izobraževanje

18
2. Razlogi za LS (7)

• Zaostajanje za ZDA v zaposlovanju podjetij

19
2. Razlogi za LS (8)

• Visoki skupni stroški dela v EU

20
3. Uresnicevanje LS (1)

• Medtem ko je bilo uresnicevanje oblikovanja
  Skupnega trga EU skozi harmonizacijo acquis
  communautaire centralizirano prek direktiv
  Evropske komisije (EK), pa je uresnicevanje LS v
  pristojnosti vsake posamicne clanice EU.
• EK je vzpostavila sistem indikatorjev za merjenje
  uresnicevanja ciljev LS

21
3. Uresnicevanje LS (2)
22
3. Uresnicevanje LS (3)
23
3. Uresnicevanje LS (4)
24
3. Uresnicevanje LS (5)
25
4. Revidirana LS (1)

• Maja 2005 je Evropski svet na podlagi t.i.
  Kokovega porocila (november 2004) sprejel
  revidirano LS, pod geslom Working together for
  growth and jobs A new start for the Lisbon
  Strategy,
• Building a European partnership for growth and
  employment
• Z geslom rast in delovna mesta želi EK z
  zmanjšanjem števila ciljev in merljivih
  indikatorjev pospešiti uresnicevanje LS v
  posameznih clanicah,

26
4. Revidirana LS (2)3 cilji
27
4. Revidirana LS (3)Boljše menedžiranje LS

• EK pripravila t.i. Lizbonski akcijski program
• Clanice naj imenujejo svojega Mr ali Ms Lizbona
• Bolj preprosto porocanje - Uresnicevanje LS bo EK
  preverjala dvakrat letno prek pomladanskega
  porocila in jesenskega srecanja voditeljev EU

28
5. Predlogi za izboljšanje LSAn Agenda for a
Growing Europe, Sapir Report, 2003

• 6 priporocil za izboljšanje konkurencnosti EU
• Bolj dinamicen Enotni trg (vecja integracija na
  podrocju storitev in javnih služb, boljša
  regulacija trgov in vecja liberalizacija
  migracij, razvoj trga rizicnega kapitala),
• Povecanje investicij v znanje (inovacije kot
  kljuc rasti, povecanje EU sredstev za RR),
• Izboljšanje makroekonomskih politik (EMU, Growth
  and stability pact),
• Preoblikovanje politike konvergence in
  prestrukturiranja
• Povecanje ucinkovitosti (vec decentralizacije ob
  boljši koordinaciji, kvalificirano vecinsko
  glasovanje pri ekonomskih vprašanjih),
• Preoblikovanje EU proracuna hkrati z nacionalnimi
  proracuni, da bi bolje odražali in spodbujali
  doseganje ciljev LS.

29
5. Predlogi za izboljšanje LS 2. Pomen znanja in
inovacij (1)
30
5. Predlogi za izboljšanje LS 2. Pomen znanja in
inovacij (2)
31
5. Predlogi za izboljšanje LS 2. Pomen znanja in
inovacij (3)
32
5. Predlogi za izboljšanje LS2. Okolje za
inovacije

• Glavni pogoji za spodbudno inovacijsko okolje
• Dobra zašcita intelektualnih pravic,
• Visoka produktivnost RR dejavnosti, ki sama po
  sebi zahteva dobro izobrazbo in subvencije za
  RR,
• Nizke obrestne mere zaradi forward-looking narave
  RR investicij, kar klice po stabilnem
  makroekonomskem okolju,
• Konkurenca na trgu, nizki vstopni stroški in
  odprt trg, kar stimulira inovacije pri domacih
  podjetjih,
• Dober dostop do rizicnega kapitala pri start-up
  podjetjih,
• Fleksibilen trg dela, ki omogoca, da inovativna
  podjetja hitro najdejo delovno silo z ustreznimi
  znanji.

33
5. Predlogi za izboljšanje LS 2. Izdatki za RD
34
5. Predlogi za izboljšanje LS 2. Growth
accounting
35
5. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje
proracuna EU (1)

• Prestrukturiranje proracuna (stran od SKP) za
  namen spodbujanja rasti in solidarnosti
  ustanovitev treh skladov
• Sklad za rast (s postavkami za RR in inovacije,
  izobraževanje in infrastrukturo),
• Sklad za konvergenco - za spodbujanje razvojnega
  dohitevanja manj razvitih držav (s postavkama za
  ustvarjanje institucij ter za cloveški in fizicni
  kapital),
• Sklad za prestrukturiranje za spodbujanje
  realokacije proizvodnih dejavnikov kot posledice
  globlje integracije (s postavkama za pomoc
  kmetijstvu ter za pomoc posameznikom, ki so
  izgubili službo)

36
5. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje
proracuna EU (2)

37
2. delStrategija razvoja Slovenije, reforme in
konkurencnost
38
Vsebina

• Zakaj reforme?
• Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja
  Slovenije
• Predlog reform v Sloveniji
• Kvantitativna in kvalitativna ocena sprejetih
  reformnih ukrepov po enoletnem obdobju
• Dosežki vlade v obdobju 2004-2007
• Zakaj nismo s tem zadovoljni?
• Razvojni premisleki za novo vlado

39
Zakaj reforme?

• Cilj države dosegati visoko konkurencnost
  blaginjo svojih državljanov
• Konkurencnost
• Sposobnost države, da dosega relativno vecje
  bogastvo kot njeni konkurenti na svetovnih trgih.
  Konkurencnost se ne more opisovati zgolj z višino
  BDP temvec se mora država izkazati tudi v
  politicnih, socioloških, kulturnih in drugih
  dimenzijah (Garelli, 2005)
• Uvrstitev Slovenije na svetovno lestvico
  konkurencnosti med 55 državami (IMD)

Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Uvrstitev 34 38 43 39 40 32
40
Elementi nekonkurencnosti

• Razvojna neambicioznost menedžerjev?
• Incestuozna vloga države v gospodarstvu
• Majhna vlaganja v RR
• Nizka ucinkovitost vlaganj v RR
• Inherentna nizka inovativnost podjetij
• Katastrofalni davcni sistem
• Zbirokratiziranost poslovnega okolja
• Neambicioznost politike

41
Izvoz proizvodov visoke tehnologije(2001)
42
Nizka vlaganja v RR (2002)
43
Nizka ucinkovitost vlaganj v RR (1995-2001)
44
Nizka inovativnost slovenskih podjetij (2002)
45
Vrednote

• Prilagodljivost
• Samozavest
• Drznost
• Ustvarjalnost
• Odgovornost
• Solidarnost

• Globalne
• Nacionalne

46
So reforme v nasprotju z vrednotami?1.
Prilagodljivost in zaposlenost

• Stopnja zaposlenosti (15-64 let v )
• Indeks togosti trga delovne sile (EU 25 45)

47
2. Ustvarjalnost in inovativnost (1)

• Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000 v
  )

48
2. Ustvarjalnost in inovativnost (2)
Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000 v
)
49
So reforme v nasprotju z vrednotami? 3.
Inovativnost in produktivnost
50
VIŠJA DRUŽBENA BLAGINJA
Motivacija
CILJ
Rast realnih dohodkov
Gospodarska rast 6-7 Vecja konkurencnost
MEHANIZMI
Ucinkovita in cenejša država (institucije
prestrukturiranje javnih financ JZP crpanje
EU sredstev nacionalni projekti)
Spodbude za produktivnost, ekonomsko uporabo
znanja in zaposlovanje (davki tehnološke
subvencije)
Svobodna gospodarska pobuda (privatizacija
podjetništvo liberalizacija)
Možnost za aktivnost (trg dela)
Motivacija za aktivnost (transferi)
51
Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja
Slovenije

• Lizbonska strategija
• 4. stebri
• RR za povecanje potenciala EU gospodarstva
• Razvoj konkurencnega EU gospodarstva
• Prilagajanje socialnega modela sodobnemu
  konkurencnemu gospodarstvu
• Energetika in klimatske spremembe
• Implementacija Nacionalni programi reform za
  izvajanje Lizbonske strategije

• SRS
• 5 prioritet
• Konkurencno gospodarstvo in hitrejša gospodarska
  rast
• Uporaba znanja za gospodarski razvoj in
  kakovostna delovna mesta
• Ucinkovita in cenejša država
• Moderna socialna država in vecja zaposlenost
• Doseganje trajnostnega razvoja
• Implementacija Okvir reform za povecanje
  blaginje v Sloveniji

52
Predlog reform v Sloveniji

• Okvir reform zajema 67 ukrepov po petih
  prioritetah SRS.
• Konkurencnost in gospodarska rast
• Zmanjšanje javnofinancnih odhodkov
• Reforma davcnega sistema
• Ukrepi za povecanje konkurencnosti
• Privatizacija
• Uporaba znanja za gospodarski razvoj in
  kakovostna delovna mesta
• Reforma izobraževanja
• Ucinkovita in cenejša država
• Sodobna socialna država in vecja zaposlenost
• Prilagodljivejši trg dela in vecja zaposlenost
• Pravicnejši sistem socialnih transferjev
• Sprememba pokojninskega sistema
• Bolj kakovostno in ucinkovito zdravstvo

53
Ocena stanja eno leto in pol po sprejetju
predloga reform

• Kvantitativna ocena predvidenih reformnih
  ukrepov, julij 2007

Št. predvidenih zakonskih aktov vlade Št. sprejetih zakonskih aktov vlade
Skupaj v letu 2006 105 67
Skupaj v prvem polletju 2007 16 10
Skupaj 121 77
Realizacija v odstotkih 64
54
DOSEŽKI VLADE dec 2004 nov 2007

• VirDELO VLADE RSDECEMBER 2004 NOVEMBER
  2007Povzetek rezultatov dela Vlade RSv sklopu
  obrazložitve zahteve za odlocanje o zaupnici
  Vladi RS19.11.2007)

55
DOSEŽKI VLADE

• Pospešena gospodarska aktivnost in višja
  zaposlenost ter rekordno nizka brezposelnost.
• Povabilo v OECD.
• Prevzem evra 1.1.2007 kot prva nova država
  clanica EU.
• Predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008, vstop
  v Schengen.
• Izvajanje ukrepov v okviru gospodarskih in
  socialnih reform.
• Podpis socialnega sporazuma, parafirana
  kolektivna pogodba za javni sektor, dogovor s
  sindikati glede sprememb delovne zakonodaje.
• Uskladitev pokojnin z rastjo plac.
• Davcno podrocje urejeno na moderen, mednarodno
  primerljiv in socialno vzdržen nacin.
• Razbremenitev gospodarstva in povecanje njegove
  konkurencnosti na domacem in tujih trgih.
• Razvojno naravnan in varcen proracun.
• Priprava strategije in ekonomskih politik, ki
  bodo na socialno sprejemljiv nacin zagotovile
  dolgorocno vzdržnost javnih financ.
• Odpravljanje administrativnih ovir.
• Spodbujanje tujih investicij.
• Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih.
• Prilagoditev vpisnih razmerij, ki sledijo
  potrebam gospodarstva.
• Povecanje vlaganj v infrastrukturo.
• Priprava paketa pokrajinske zakonodaje.
• Vladni obiski regij.
• Hiter in dober odziv na neurje, ki je prizadelo
  Slovenijo septembra 2007.

56
Kazalci (1)

• Rodnost V letu 2006 se je rodilo 18.932 otrok
  najvec v zadnjem desetletju.
• Revšcina Pod pragom tveganja revšcine živi 12,1
  ljudi, povprecje za EU25 je 16. Med državami EMU
  je samo Nizozemska bolje uvršcena.
• V letu 2007 se je do septembra število
  prejemnikov denarne socialne pomoci zmanjšalo za
  16,49, z 52.463 prejemnikov na 43.811
  (zmanjšanje za 8.652 oseb). Septembra 2004 je
  bilo 57.225 prejemnikov denarne socialne pomoci.
• Brezposelnost Obcutno znižanje brezposelnosti,
  ki je v povprecju v letošnjih desetih mesecih za
  17,6 nižja kot v primerljivem obdobju lanskega
  leta. Ob koncu oktobra 2007 je bilo na Zavodu
  prijavljenih le 69.500 brezposelnih oseb, ob
  koncu oktobra 2006 je bilo prijavljenih 81.302
  brezposelnih, oktobra 2004 pa 92.538.
• Po metodologiji ILO v drugem cetrtletju 2007
  beležimo 4,6 brezposelnost, kar je ena najnižjih
  stopenj brezposelnosti v EU.
• Zaposlovanje invalidov V prvih devetih mesecih
  letošnjega leta se je zaposlilo 1408 brezposelnih
  invalidov, kar je bistveno vec, kot se jih je
  zaposlilo pred uveljavitvijo kvotnega sistema.
• Zaposlovanje mladih Delež brezposelnih mladih do
  26 let se je bistveno znižal v letu 2004 je bil
  26 , oktobra 2007 pa 17, kar je tudi posledica
  ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

57
Kazalci (2)

• Gospodarska rast Potem ko je bila gospodarska
  rast v letu 2005 še 4,1 smo v letu 2006
  zabeležili 5,7. (višja v okviru EMU le Irska in
  Luksemburg). V 2007 6
• BDP Po napovedih Eurostata bomo v letu 2007
  dosegli 91 BDP Evropske unije oziroma 22.300
  na prebivalca, merjenih po kupni moci leta 2004
  je BDP znašal 18.300 , merjenih po kupni moci.
• Izvoz V prvih osmih mesecih letos se je izvoz
  blaga in storitev v primerjavi z istim obdobjem
  lani nominalno povecal za 18,4.
• Place V letu 2006 so bruto place nominalno
  porasle za 4,8 in realno za 2,2. V letu 2007
  predvideno povišanje bruto plac nominalno za 5,9
  in realno 2,4.
• Pokojnine Povecujejo se skladno z rastjo plac.
  Povprecne pokojnine so se v letu 2006 povecale za
  4,7 . V februarju leta 2007 so se pokojnine
  povišale za 3,8 , v novembru 2007 pa so se
  pokojnine povišale za dodatna 2, kar pomeni, da
  se bodo pokojnine v letu 2007 povišale za
  približno 5,9 nominalno oziroma 2,4 realno in s
  tem skladno z rastjo plac
• Crpanje EU sredstev Med EU27 smo pri crpanju
  sredstev iz Evropskega sklada za regionalni
  razvoj, ki je glede na financni obseg najvecji
  med skladi, na tretjem mestu (za Irsko in
  Švedsko).

58
Dosežki FINANCE

• Odhodke širšega sektorja države (ESA 95) v 2004
  2008 znižali za vec kot 3 BDP. V letu 2006 so
  samo tri države EMU imele nižji delež odhodkov v
  BDP kot Slovenija.
• Dolg širšega sektorja države (ESA 95) je v letu
  2006 znašal 27,8 BDP. Nižji javni dolg sta od
  Slovenije imeli samo Luksemburg in Irska. Za leto
  2007 dolg ocenjen na 25,6 BDP in napovedan pod
  25 BDP za leto 2008
• Davki Davcno podrocje smo uredili na moderen,
  mednarodno primerljiv in socialno vzdržen nacin
  s tem smo zagotovili razbremenitev gospodarstva
  in povecanje njegove konkurencnosti na domacem in
  tujih trgih.
• Z olajšavami za raziskave in razvoj želimo
  podjetja spodbuditi k obsežnejšim raziskavam in
  doseganju višje dodane vrednosti.
• Postopoma bo do leta 2009 ukinjen davek na
  izplacane place.
• Postopoma do leta 2010 zmanjšan davek od dohodka
  pravnih oseb s 25 na 20.

59
Dosežki GOSPODARSTVO, KONKURENCNOST

• Sprejeta Program (v letu 2005) in v letu 2007 še
  Zakon o podpornem okolju za podjetništvo sta
  poenostavila številne postopke.
• Danes se s.p. ustanovi v enem dnevu in na enem
  mestu. Od februarja 2008 pa bo na enak nacin
  mogoce ustanoviti tudi d.o.o.
• Reorganizirano je bilo clanstvo v GZS, ki je
  sedaj prostovoljno.
• Sprejet je bil Obrtni zakon, ki poenostavlja
  številne postopke in omogoca lažje delovanje
  obrtnikov.
• Sprejet je bil zakon o družbah tveganega
  kapitala, ki omogoca podjetjem lažji dostop do
  tveganega kapitala.
• Preko razpisa za spodbujanja tujih neposrednih
  investicij je bilo zagotovljenih skoraj 1000
  novih delovnih mest, ki bodo realizirana v
  naslednjih 3 letih.
• Poteka ustanavljanje gospodarskih središc v
  okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih
  programih.
• Na lestvici Doing Business Svetovne banke, ki
  meri prijaznost države za posel se je Slovenija
  med 178 državami uvrstila na 55. mesto (lani 61).
• Evropska komisija je pozitivno ocenila
  prizadevanja Slovenije pri pospeševanju
  podjetništva, izvajanju iniciative bolje
  oblikovanih predpisov, zmanjševanju državnih
  pomoci in za napredek pri liberalizaciji
  energetskih trgov.
• Sprejeti so bili nekateri kljucni dokumenti, ki
  zagotavljajo nadaljnje reformne procese na
  podrocju gospodarstva Zakon o javno-zasebnem
  partnerstvu, Zakon o javnih narocilih, Zakon o
  reviziji javnega narocanja.

60
DosežkiDELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE

• Sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
  o delovnih razmerjih v celoti ohranili socialni
  in ekonomski položaj ter socialno varnost
  zaposlenih. Zagotavlja vecjo konkurencnost. (???)
• Poudarek na aktivni politiki zaposlovanja, ki je
  tudi pripomogla k padcu brezposelnosti, k vecji
  zaposlenosti invalidov
• Sprejeti pa so bili ukrepi za zmanjšanje dela na
  crno in zlorab študentskega dela.
• Izobrazili smo vec kot 15.000 težko zaposljivih
  državljank in državljanov iz podrocja dela z
  racunalnikom.

61
Dosežki ZDRAVSTVO

• Dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje v
  javnem interesu, uvedene so bile izravnalne sheme
  in povecan nadzor. Od zagona izravnalnih shem
  1.9.2006 je bilo izvedenih 5 izravnav.
• Uresnicevanje resolucije o nacionalnem programu
  prehranske politike 2005 2010 Strategija na
  podrocju telesne (gibalne) dejavnosti vse
  aktivnosti potekajo v sodelovanju Ministrstva za
  zdravje z drugimi resorji predvsem MDSSZ in MŠŠ
• Protikadilski zakon zakon prepoveduje kajenje v
  vseh delovnih in javnih zaprtih prostorih,
  omejitev dostopa tobacnih izdelkov mladoletnim
  osebam je dosežena z zvišanjem starostne meje za
  nakup in prodajo tobacnih izdelkov s 15 na 18
  let.
• Zakljuceni so bili vec let trajajoci razpisi za
  nabavo operacijskih miz.
• Odprtje Onkološkega inštituta po desetih letih.

62
Dosežki ŠOLSTVO

• Osnovno šolstvo Zmanjšali so se stroški za
  ucbenike, država je prevzela izposojevalnine za
  ucbenike do 7. razreda (cca. 80 izposojevalnine
  za enega otroka)
• Vrtci V pripravi novela zakona o vrtcih, ki bo
  omogocil brezplacni vrtec za drugega otroka v
  vrtcu (ce vrtec obiskujeta dva otroka hkrati).
• Srednje izobraževanje Prenova vseh strokovnih in
  poklicnih programov, omogocanje pridobitve
  osnovne strokovne in poklicne izobrazbe in
  ustrezna znanja za zaposlitev.
• Športna infrastruktura za izgradnjo mreže
  športnih objektov 23.327.000 (11 velikih
  športno turisticnih centrov), 2x vec sredstev kot
  v obdobju 2000-2003.
• Izgrajeno je bilo 400 tisoc m2 pokritih in
  nepokritih vadbenih površin (120.500 m2 v obdobju
  2000-2003).

63
Dosežki VISOKO ŠOLSTVO (1)

• V letu 2006 zacetek promocije študijev, kjer so
  možnosti za zaposlitev po dokoncanju študija
  vecje. Posledica dvig vpisa na naravoslovju,
  matematiki in racunalništvu (iz 6,2 na 8,6 na
  podrocju tehnike, iz 19,5 na 22,7 na podrocju
  proizvodnje in gradbeništva).
• Od leta 2004 do 2007 12 novih samostojnih
  visokošolskih zavodov povezava gospodarstva in
  regije v izobraževanju zaposljivega kadra.
• Nov zakon o štipendiranju, ki se bo zacel
  izvajati s 1.9.2008 povecanje števila državnih
  štipendij za okoli 10.000 in stimulacija socialno
  šibkejših, državne štipendije se bodo zvišale za
  11.
• V letu 2006 ustanovljen Sklad za razvoj kadrov in
  štipendiranje, prvic do sedaj sofinanciranje
  kadrovskih štipendij, znesek sredstev za šol.
  leto 2007/2008 je 3.184.056 . Delodajalci so
  prijavili do sedaj 2138 potreb po štipendijah.

64
Dosežki VISOKO ŠOLSTVO (2)

• V letu 2006 Zakon o subvencioniranju študentske
  prehrane trajno subvencioniranje prehrane
  študentom, povecanje mesecnih obrokov za dolocene
  kategorije študentov (invalidi, študenti, starši,
  otroci padlih v vojni '91)
• Program mladih raziskovalcev prispeval k znižanju
  povprecne starosti raziskovalcev v državi,
  povecanje usposabljanja mladih raziskovalcev v
  gospodarstvu za gospodarstvo (iz 35 na 56),
  tesnejša povezava s potrebami podjetij, obvezno
  usposabljanje mladih raziskovalcev v tujini.
• Študentski domovi 1.387 novih ležišc za študente
  (v študijskem letu 2003/2004 je bilo 14.551
  ležišc, v študijskem letu 2006/2007 pa 15.938).
• Vrednost investicije 41,4 mio (tri novozgrajeni
  študentski domovi v Ljubljani, en v Mariboru,
  prenova 2 študentskih domov v Mariboru).
• Preko 9.000 ležiš v vseh študentskih domovih in
  javnih zavodih opremili s kvalitetnim hitrim
  prikljuckom na internet.

65
Dosežki JAVNA UPRAVA (1)

• Glavni dosežki za državljane
• odprava krajevne pristojnosti za pridobivanje
  nekaterih osebnih dokumentov
• prenos upravnih overitev na upravne enote, kar je
  prineslo njihovo petkratno pocenitev,
• odprava dohodninskih napovedi
• obvešcanje državljanov o poteku dokumentov
• dosledno spoštovanje zakona o splošnem upravnem
  postopku strankam vlogi ni potrebno prilagati
  podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc,
• placevanje upravnih taks s sodobnimi placilnimi
  sredstvi.

66
Dosežki JAVNA UPRAVA (2)

• Glavni dosežki za gospodarske subjekte
• VEM za s.p. v eni uri je možno brezplacno
  izvesti vse postopke za registracijo in zagon
  samostojnega podjetnika. V letu 2007 beležimo kar
  28,8 delujocih s.p.-jev vec kot pred uvedbo
  sistema eVEM (porast za vec kot 6700). Prihranki
  za državljane so preko 3 mio evrov v dveh letih.
• VEM za gospodarske družbe (1.2.2008)
• Sprememba zakona o varstvu osebnih podatkov,
  izjema glede izpolnjevanja dolocenih
  administrativnih obveznosti za mala podjetja (do
  50 zaposlenih), prihranek za gospodarstvo je bil
  ocenjen v višini 36 mio
• Odprava dvojnega posredovanja podatkov za
  gospodarske subjekte (letna porocila, bilance
  stanja in poslovnega izida ter davcna napoved)
• Odprava pridobivanja dovoljenj za opravljanje
  posameznih dejavnosti (gostinstvo, sobodajalci)

67
Dosežki JAVNA UPRAVA (3)

• Sistematicna skrb za preprecevanje nastajanja
  (novih) administrativnih ovir oziroma
  administrativnih stroškov. V letu 2006
  pregledanih preko 1000 predpisov.
• Sprejet Program ukrepov za odpravo
  administrativnih ovir.
• Odprava administrativnih ovir, ki jih državljani
  ali gospodarski subjekti posredujejo preko
  elektronske pošte. V letošnjem letu je bilo do
  meseca oktobra prejetih že okoli 500 predlogov (v
  letu 2006 skupaj 500). V triletnem obdobju je
  bilo realiziranih že preko 300 ukrepov.
• Prijaznejše uradne ure upravne enote odprte tudi
  v popoldanskih urah in vsako prvo soboto v
  mesecu.
• Primerjalne lestvice s podrocja elektronskih
  storitev, ki jih meri Evropska komisija v letu
  2004 15. mesto, v letu 2006 7. mesto, v letu 2007
  2. mesto med 31 državami.
• Uporaba elektronskih storitev v zacetku mandata
  relativno nizka obisk na državnem portalu je bil
  v povprecju 50.000 obiskov na mesec, v letu 2007
  je bil v povprecju 800.000 obiskov/mesec, kar
  pomeni vec kot 15 kratno rast.
• Na državnem portalu je danes objavljenih vec kot
  600 storitev, od katerih je vec kot 400
  podkrepljenih z e-vlogami.

68
Dosežki OKOLJE in PROSTOR

• Nova nepremicninska zakonodaja poenostavitev
  postopkov vpisa v nepremicninske evidence, vecjo
  zašcito potrošnika s tem, da se doloca obveznost
  investitorja, ki gradi za trg, da opravljajo
  prodajo pri njem strokovno usposobljene osebe,
• Množicno vrednotenje nepremicnin, zagotovljena
  transparentnost trga nepremicnin na podlagi javne
  evidence do sredine oktobra 2007 je bilo
  popisanih 95 vseh stavb in delov stavb v RS.
• Prenovljena prostorska zakonodaja Zakon o
  prostorskem nacrtovanju, novela Zakon o graditvi
  objektov v postopku sprejemanja v DZ.
• Stanovanjska problematika razširitev kroga
  mladih družin, ki bi bile upravicene do subvencij
  za reševanje svojega prvega stanovanjskega
  vprašanja (višina subvencije je 300 EUR na
  družinskega clana, družina jo lahko prejema 8
  let) možnost subvencioniranja najemnin mladi
  družini po koncu študija.
• Sredstva za subvencije v letu 2007 znašajo 2, 4
  mio EUR, v letu 2008 pa predvidenih 3,6 mio EUR.

69
Kvalitativna ocena sprejetih reformnih ukrepov

• Makrofinancna politika uspešna (razen inflacije)
• Javne uprava uspešna
• Visoko šolstvo delno uspešno (plus štipendije,
  domovi minus kaoticnost B. reforme in
  ustanavljanja novih VŠ zavodov)
• Davki Delni popravki namesto korenitih reform
• (Prerazdelitev stroškov dela namesto zmanjšanja,
  obremenjen srednji sloj)
• Socialno podrocje kljucne reforme niso bile
  sprejete oz. so manjše od predvidenih
• (reforma pokojninskega sistema, sprejeti Zakon o
  delovnih razmerjih vsebuje le nekatere manjše
  popravke namesto korenitih sprememb, socialni
  transferji in dolgotrajna oskrba)
• Zdravstvo in visoko šolstvo reforme gredo v
  napacno smer
• Npr. podeljevanje koncesij zasebnikom v
  dvomljivih okolišcinah

70
10 razvojnih premislekov (1)

• 1. Moralna prenova družbe
• (za preprecitev sistemskih zlorab)
• UTD oz. uvedba enotne lestvice za socialne
  transferje
• (za državno pokojnino, otroški dodatek,
  republiško štipendijo, denarno socialno pomoc,
  subvencijo za znižano placilo za programe vrtca,
  subvencijo prevozov za dijake in študente,
  subvencijo šolske prehrane ucence in dijakov,
  subvencijo za pomoc in postrežbo ter subvencijo
  za najemnino)
• 3. Racionalizacija državne uprave in ucinkovitost
  regulacije
• Demonopolizacija javnih storitev in javno-zasebno
  partnerstvo
• Racionalizacija državne uprave (7 ministrstev,
  pravilo -3)
• Izlocitev zdravstva in šolstva iz javne uprave
• Ustavna dolocba fiskalnega pravila (z rastjo BDP)
• Neodvisnost regulatorjev

71
10 razvojnih premislekov (2)

• 4. Ustvarjalna družba
• Politika spodbujanja ustvarjalnosti od vrtcev
  do podjetij
• Spodbujanje pozitivnih vrednot (Lawrence E.
  Harrison)
• Dinamicne, napredne družbe poudarjajo
• 1) prihodnost,
• 2) delo kot osnovo blaginje posameznika,
• 3) skromnost, ki omogoca investicije
• 4) vzgojo kot kljuc napredka,
• 5) zasluge kot merilo za napredovanje,
• 6) širino družbene mreže,
• 7) strog eticni kodeks,
• 8) pravicnost in korektnost,
• 9) horizontalnost avtoritet in
• 10) sekularnost.
• Informatizacija družbe notebook za vsakega
  otroka, prost wireless dostop (Slovenija kot hot
  spot), primer Jordanije

72
10 razvojnih premislekov (3)

• 5. Prometna vizija
• Modernizacija potniškega prometa izgradnja hitre
  železnice KR-LJ-NM in MB-LJ-KP, v povezavi s
  congestion fee, poglobitev železnice v LJ
• Prenos prevoza tovora na železnice
• Posodobitev železniške infrastrukture, Slovenski
  logisticni holding
• 6. Pravna država
• Racionalizacija sodnega sistema
• zmanjšanje števila pritožbenih možnosti,
• informatizacija sodnih procesov
• 7. Zunanja politika
• Hrvaška, hrvaški varcevalci in NLB
• Joško Joras in meja
• Pomen diaspore

73
10 razvojnih premislekov (4)

• 8. Privatizacija
• javni sektor (?), financni sektor
• kaj s kupninami - Tehnološki sklad, Varnostni
  sklad
• 9. Medijska politika
• medijski sklad
• založniška podjetja kot lastniki medijev
• omejitev koncentracije lastništva (20)
• 10. Slovenija kulturna prestolnica