UCNE METODE

1
UCNE METODE

• dr. Marjeta Kovac
• dr. Janko Strel
• Fakulteta za šport, 2003

2
LITERATURA

• Brennan, K. W. (1985). Curriculum for Special
  needs. Philadelphia Open University Milton
  Keynes.
• Galeša, M. (1993) Osnove specialne didaktike.
  Radovljica Didakta.
• Poljak, V. (1989) Didaktika, Zagreb Školska
  knjiga.
• Rajtmajer, D. (1994) Izbrana poglavja iz
  pedagogike in didaktike športa. Maribor
  Pedagoška fakulteta.
• Strmcnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje
  teoreticne teme. Ljubljana Razprave Filozofske
  fakultete.
• Tomic, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike.
  Ljubljana Filozofska fakulteta. Center za
  pedagoško izobraževanje.

3
DEFINICIJE

• Ucne metode so nacini dela pri pouku
  (Poljak, 1991). Nanašajo se na ucitelja, torej
  na poucevanje.
• Metoda ima vlogo dolocanja nacina delovanja
  programa, kajti metoda je tista, ki doloca odnose
  in komunikacije v šoli (Galeša, 1993).
• Ucne metode so nacini obdelave ucnega gradiva
  (Bakovljev, 1990).

4
POMEN METOD
Metode poucevanja so najmanj tako pomembne kot
snov, pogostokrat pa so še pomembnejše. Na izbor
vsebin in metod vplivajo cilji (Galeša,
1993). Wilson in Evans trdita, da je metoda
pomembnejša od snovi.
5
POMEN METOD

• Brennan pravi, da so cilji na podrocju
  senzitivnosti, stališc in vrednot odvisni bolj od
  tega, kako se ucenec uci, kot od tega, kaj se uci
  (Brennan, 1985).
• Izbira metod je odvisna od razvojne stopnje
  otrok, stopnje ucnega procesa (posredovanje novih
  vsebin, utrjevanje, preverjanje), vsebine,
  uciteljeve osebnosti.

6
POMEN METOD

• Pouk je uspešen le, ce kombiniramo
• raznovrstne metode, vsako s svojim
• namenom.

7
NACINI SPOZNAVANJA

• Nacin spoznavanje ucne snovi (vezano na ucenca)
• analiticen
• sinteticen.
• V športni vzgoji pogostokrat zamenjujemo nacin
  spoznavanja z metodami dela (Rajtmajer, 1994).

8
NACINI SPOZNAVANJA

• Nacini spoznavanja niso metode, temvec spoznavne
  funkcije ucno-vzgojnega procesa, to je
  didakticnega reševanja opazovalnega, miselnega in
  prakticnega spoznavanja.
• Nekaj podobnega se dogaja z metodo igre,
  zaposlovanja in vodenja. Tu gre za
  organizacijske, sociološke in druge oblike
  vzgojno-izobraževalnega dela.

9
UCNE METODE

• Vecina didaktikov loci naslednje ucne metode
• razlaga (monološka ali akroamatska
• metoda)
• demostracija (prikaz, predstavitev)
• pogovor (dialoška metoda).

10
Poljak (1989) loci

• metodo demonstriranja
• metodo prakticnih del
• metodo risanja oz. ilustrativnih del
• metodo pisnih del
• metodo branja in dela s tekstom
• metodo pogovora
• metodo ustrezne razlage.

11
Bakovljev (1990) loci

• metodo prikazovanja (demonstracije)
• metodo ustne razlage
• metodo pogovora (dialoška metoda)
• tekst-metodo
• metodo laboratorijskih in drugih prakticnih del

12
Rajtmajer (1994) loci pri športni vzgoji

• metodo demonstriranja
• metodo opazovanja (nanaša se na
• otroka in ne na ucitelja)
• razlago
• metodo vadenja (nanaša se na otroka
• in ne na ucitelja).

13
RAZLAGA

• Metodo demonstriranja vedno spremlja metoda
  razlage.
• Uporabljamo jo za posredovanje novih vsebin
  (razlaga tehnike, poteka gibanja...). Pogostokrat
  služi tudi kot povratna informacija, saj ucitelj
  opozarja otroke na napake v gibalni izvedbi (faza
  utrjevanja). Povratno informacijo posreduje med
  samo izvedbo ali po njej.

14
RAZLAGA

• Ucitelj
• opisuje strukturo gibanja (tehniko), taktiko,
• napake, pravila... (posredovanje novih vsebin
  ali v fazi utrjevanja)
• daje (organizacijska) navodila za gibanje
• pojasnjuje gibanje ali pravila (demonstracijo
  dopolni s teoreticnimi informacijami, pojasni
  vzroke in posledice...)
• opozarja na napake in odpravlja napake (povratna
  informacija, lahko jo da med vadbo ali po njej)

15
RAZLAGA

• Problema, ki se pojavljata
• otrok med gibanjem zaznava ustna
• sporocila le minimalno
• kdaj pomagati otroku z razlago.

16
RAZLAGA

• Biti mora
• jasna
• razumljiva
• pravilna (slovenski knjižni jezik)
• kratka (povemo samo najpomembnejše)

17
DEMONSTRACIJA

• Demonstracija (pokazati, ponazarjati)
• pomeni v teoriji pouka prikazovanje
• tistega, kar je mogoce perceptivno
• doživeti. Z njeno pomocjo se dojemajo
• elementi objektivne stvarnosti, to je
• dejstva. Ucitelj prikazuje, ucenci
• opazujejo.

18
DEMONSTRACIJA

• Lahko je
• neposredna (gibanje pokaže ucitelj) ali
• posredna (gibanje prikaže ucenec ali
• pa ga prikažemo prek medijev slik,
• filma, skic, racunalniške aplikacije...).

19
DEMONSTRACIJA

• V praksi najveckrat uporabljamo zaporedno
  demonstracijo (gibanje prikažemo veckrat zapored,
  najprej pocasi, nato z normalno hitrostjo).
• Biti mora nazorna. Poudarimo pomembne stvari. Cim
  vec ucencevih cutil sodeluje, uspešnejša je
  demonstracija.

20
DEMONSTRACIJA

• Pomembno je tudi demonstriranje napak v gibanju.
  Tu ima demonstracija vlogo povratne informacije
  omogoca popravek gibanja oziroma odpravljanje
  napak.

21
POGOVOR

• Ucitelj
• izmenjuje z ucenci informacije o vsebini
• spodbuja k razmišljanju
• usmerja k iskanju rešitev.
• Ucenci morajo imeti predhodne izkušnje
• in znanja.