J.J. ROUSSEAU

1
J.J. ROUSSEAU

• VALENTINA DOBRŠEK
• 4.A

2
Jean-Jacques Rousseau

• Rodil 28. junij 1712 v Ženevi
• Umrl v Ermenonville pri Parizu 2. julij 1778
• Francosko-švicarski književnik
• Filozof
• Pedagog
• Skladatelj

3

• Bil je razsvetljenski mislec.
• delo Razprava o izvoru in temeljnih
  neenakosti med ljudmi
• norci,ki se neprenehoma pritožujete zaradi
  narave, vedite, da prihajajo vse vaše tegobe od
  vas samih
• našlo pa se je v vsej Evropi le malo bralcev,
  ki bi ga razumeli
• napisal sem ga, da bi tekmoval za
  nagradoceprav sem vedel, da nagrade akademij pac
  niso namenjene delom takšnega kova

4

• Utemeljitelj francoske revolucije.
• Država je kolektivna pogodba podpisana med
  ljudstvom in državno oblastjo,ce pride do kršitve
  te pogodbe ima ljudstvo pravico, da se upre in
  menja oblast.
• S svojimi deli je vplival na razvoj teorije
  socializma in nacionalizma.
• V književnosti s subjektivisticnimi koncepti sodi
  med pionirje sodobnega tipa avtobiografije.

5
J.J. ROUSSEAUVEROIZPOVED SAVOJSKEGA
VIKARJA(Profession de foi du vicaire savoyard )
6

• V delu temelji na geslu NAZAJ K NARAVI
• delo cloveških rok je v nasprotju z naravo in
  kvari samega sebe in ostale pripadnike cloveštva.
  
• Delo cloveških rok se interpretira skozi znanost,
  umetnost in filozofijo, ki jih Rouseau zavraca.
• Dobrost primarne clovekove narave.
• Savojski vikar duhovniški pomocnik, ki placuje
  kazen za svoja dejanja
• so v skladu z vestjo in ne z takratnimi
  družbenimi zakoni.

7

• Vikar išce lastno resnico in pri tem tava iz
  dvoma v dvom podvržen mnenju filozofov.
• Svojo idejo priznavajo kot edino pravo,
  vidijo vse, a nicesar ne dokažejo, izhajajo iz
  rušitve drugega filozofa. Natancno vedo, da je
  njihovo delo le segment v prostranosti in da ne
  pojasnjujejo vsake potankosti. Svoja dela branijo
  z vsemi mocmi.
• Primerjava
  filozofov s Cerkvijo. Iskanje resnice med dogmami
  prinese zavracanje vseh dogem tudi tistih s
  katerimi se strinjamo.

8

• Vikar iskanje lastne resnice prepusti v roke
  stvarniku in se nagiba k vrnitvi k naravi.
• Edino pravo delo je delo višje sile, ki nam je
  dala smisel in možnost življenja. Clovek pa lahko
  tovrstno delo le izmalici. Savojski
  vikar zavraca avtoriteto drugih ljudi in priznava
  avtoriteto stvarnika, ki mu preko vesti podaja
  resnico ter hkrati najbolj pametna pravila, ki se
  jih ne da zlahka omajati.
• Orodje, ki nas vodi do resnice, so cuti.
• cuti nam omogocajo
  zaznavanje materije in obcutek BITNOSTI.

9

• Clovek pa materijo ne le zgolj cuti, ampak mu je,
  za razliko od drugih bitij, dana aktivnost
  manipuliranja s temi stvarmi primerja in si
  ustvarja sodbe o stvareh, skratka, da razmišlja.
• Rousseau gleda na razmišljanje kot
  poenostavljanje, ki lahko vodi v zmoto
  resnica je zgolj v stvareh oz. materijah in ne v
  sodbah, je potrebno zavracati razmišljanje in
  poudarjati obcutenje.
• Clovek sam ne more razmišljati in cutiti zato
  rabi glede na zakon gibanja gibalca, ki je
  povzdignjen nad njega in ima možnost
  samodelovanja ali samogibanja.

10

• Savojski vikar vidi kot "prvega" gibalca
  stvarnika vsega sveta in vesolja, ki daje cloveku
  akt svobodne volje. Preko njega pa se clovek
  odloci za manipuliranje s stvarmi, ki ga
  obdajajo. Clovek je vmesni clen med
  stvarnikom in materijo.
• bog oz. stvarnik je bitje, ki ima voljo in moc,
  da premika vesolje in ureja vse stvari sam od
  sebe, lik razuma pa kot gibanje materije po
  dolocenih zakonih.
• Naša eksistenca je podrejena božji in se moramo
  ravnati glede na želje, ki jih ima do nas.

11

• Bog je dal cloveku razum in voljo.
• se spoji z naravo pa se od nje
  odmakne
• Ker volja ni odvisna od cutov, imamo po mnenju
  Rousseau-a vso pravico, da pri svojem odlocanju o
  nekem delovanju, ne upoštevamo mnenja drugih. Kot
  oporo pri tem nam da bog vest, ki nas preko cutov
  dviga nad živali .
• Edina prava religija je naravna religija. Taka
  religija je edina prava in velja ne glede na cas
  in kraj svoje eksistence. Pot, ki vodi do take
  religije, predstavlja izkljucno notranji glas
  srca.

12
ENAKOST -Temelj sodobne pedagogike

• V prvotnem, naravnem stanju so vsi ljudje enaki,
  svobodni in je bila tudi njihova narava dobra,
  nepokvarjena. Z napredovanjem cloveštva zaradi
  modernizacije, pa se pojavi neenakomerno
  porazdeljena privatna lastnina in s tem
  neenakost. Taka družbena ureditev ter ustrezna
  kultura in vzgoja, pa cloveka kvari.
• V taki družbi ne moremo vzgajati, saj so
  družbeni interesi nezdružljivi z interesi in
  svobodo posameznika.

13

• Najvec težav je Rousseauju predstavljalo
  definiranje moralne vzgoje, ki je nujno neke
  vrste družbena vzgoja .
• Sreco in plemenitost ljudi naj bi omogocili šele
  clovekova svoboda in enakost, ki naj bi ju
  prinesel pravilen razvoj cloveške družbe.
• geslo francoske revolucije(BRATSTVO)

14
Lep dan še naprej!