Diapozitiv 1

1
(No Transcript)
2
(No Transcript)
3
(No Transcript)
4
(No Transcript)
5
(No Transcript)
6
23
0
23
Afrika ima edinstveno geografsko lego saj jo
ekvator seka skoraj po polovici. Posledice tega
so opazne pri podnebju in rastlinstvu.
7

Kamninska zgradba in
površje Vecji del predstavljata Afriška
plošca, ki je nastala v predkambriju. V osnovi
te plošce prevladujejo predkambrijske kamnine
magmatskega ali metamorfnega nastanka (gnajs
metamorfna in granit magmatska). To je osnova,
jedro pa je bilo kasneje preoblikovano z
zunanjimi dejavniki reke, veter, morski valovi.
Zato je površje Afriške plošce prekrito tudi z
mlajšimi, predvsem sedimentnimi kamninami.
Površje Afriške plošce se ni gubalo, ampak je
prišlo samo do ugrezanja in dviganja, zato so
številne kotline in vmesna višavja, gorski
pragovi. Kapske gore so mladonagubano gorstvo,
ki je nastalo s hercinsko orogenezo v mlajšem
paleozoiku. Atlas je gorovje, ki je nastalo z
alpidsko orogenezo (SZ) v obdobju terciarja. Je
mladonagubano gorovje. Na obmocju
Vzhodnoafriškega višavja poteka razlamljanje
kontinenta, zato imamo na tem obmocju vulkane,
potrese, nastajajo pa tektonski jarki, v teh
jarkih pa tektonska jezera.
8
Afriko delimo na Visoko in Nizko Afriko. Locnico
lahko potegnemo od Benguele v Angoli do Port
Sudana ob Rdecem morju.
9
Vodovje Afrike
Zaradi oblike površja reke premagujejo pragove
in pri tem tecejo cez številne slapove in brzice
(Viktorijini slapovi), to pa hkrati pomeni oviro
za plovbo. Ker so ti pragovi blizu obale, reke
niso plovne dalec v notranjost. Hkrati pa je to
pomenilo oviro pri odkrivanju afriške celine v
preteklosti. Pet pomembnih rek Nil, Kongo,
Niger, Oranje, Zambezi. Najdaljša reka je Nil,
in sicer iz dveh delov Beli Nil in Modri Nil.
Nil nima v spodnjem in srednjem toku nobenega
pritoka, ker tece skozi pušcavo. Zato Nil ni zelo
vodnat, vendar pa je kot oaza sredi pušcave.
Najvec pritokov ima reka Kongo, prav tako je
najbolj vodnata in ima najvecje porecje zaradi
podnebja in površja. Kongo tece po velikih
slapovih in brzicah. Afriške reke imajo zaradi
vodnatosti in neenakomernega strmca velik vodni
potencial (40 svetovnega potenciala).
10
Podnebje Afrike Podnebni dejavniki Geografska
širina Najpomembnejši vzporedniki so ekvator
in južni povratnik. Najsevernejša tocka leži na
37 SGŠ, najjužnejša pa na 35 JGŠ. To pomeni da
vecina Afrike leži v tropskem pasu. Skrajni S in
J del segata v subtropski pas. Tropskega pasu je
75 celine. Zato lahko recemo, da je Afrika vroca
celina. Relief Nairobi ima v vzhodnoafriškem
višavju zaradi nadmorske višine drugacno podnebje
kot obmocje Kongove kotline. Evropejci so ga
imenovali podnebje vecje pomladi. V Nairobiju
je tudi manj padavin in manj vlage kot v Kongovi
kotlini.
11
Afrika je naj bolj idealna ponazoritev
planetarnega kroženja zraka v tropskem in
subtropskem pasu. Ob ekvatorju je stalno obmocje
nizkega zracnega pritiska, kjer se stekajo
pasati. Zrak se dviguje in adiabatno ohlaja, zato
v celoti gledano pade tu najvec padavin na
celini. Povsem drugace je na stalnih
subtropskih obmocjih visokega zracnega pritiska
ob 30. vzporedniku na severu in jugu celine.
Zracne mase, ki sem iz višavij pritekajo iznad
ekvatorja, se tu spušcajo adiabatno segrevajo in
sušijo. Zato so nastale pušcave. Celotno
kroženje zraka nad celino, ki vkljucuje stekanje
pasatov in subtropski obmocji visokega zracnega
pritiska, se v skladu z navideznim gibanjem
sonca v casu našega poletja pomakne proti severu,
pozimi pa proti jugu. Najvec padavin je ko je
sonce v zenitu. Ob ekvatorju je zaradi
navideznega gibanja sonca to dvakrat na leto zato
poznajo dve deževni dobi.
12
PODNEBJE DELI CELINE RASTJE
Ekvatorialno podnebje Kongova kotlina, zahodni del Gvinejskega polotoka in vzhodne obale Madagaskarja Tropski deževni gozd (najvec se ga je ohranilo v Kongovi kotlini)
Savansko podnebje Severno in južno od ekvatorialnega podnebja, Vzhodnoafriško višavje Savansko rastlinstvo,
Podnebje step Severna polobla in tudi južna(delno) Skromno rastlinstvo(kjer je vsaj nekaj padavin)
Pušcavsko podnebje Sahara, Namib, Kalahari Pušcavsko rastlinstvo
Sredozemsko podnebje Zahodni del afriške sredozemske obale, skrajni jugozahod južne Afrike Mediteransko rastlinstvo
13
(No Transcript)
14
Geografske enote Afrike in politicna razdelitev
1.) Severozahodna Afrika MarokoRabat AlžirijaAlž
ir TunizijaTunis
2.)Severovzhodna Afrika LibijaTripolis EgiptKair
o SudanKartum
3.)Zahodna Afrika MavretanijaNoakšot MaliBamako
NigerNiamey CadNDjamena SenegalDakar GvinejaC
onakry Sierra LeoneFreetown LiberijaMonrovija Sl
onokošcena obala Burkina FasoOuagadougou GanaAkr
a NigerijaAbuja KamerunJaunde
4.)Nizka ekvatorialna Afrika Centralno Afriška
RepublikaBangui GabonLibreville KongoKinšasa Re
publika Kongo/ZairKinšasa
6.)Južna Afrika MalaviLilongve MozambikMaputo An
golaLuanda ZambijaLusaka ZimbabveHarare Bocvana
Gaborone NamibijaWindhook Južnoafriška
RepublikaCape Town
5.)Visoka evkvatorialna Afrika EritrejaAsmara Eto
pijaAdis Abeba SmlijaMogadiš KenijaNairobi Ugan
daKmapala TanzanijaDodoma
15
(No Transcript)
16
PREBIVALSTVO AFRIKE

• SEVER AFRIKE
• Berberi, Tuaregi
• ZAHOD AFRIKE
• Fulbe
• VZHOD AFRIKE
• Nube, Masaji
• JUG AFRIKE
• Zuluji
• TROPSKA AFRIKA
• Pigmejci, Bušmani, Hotentoti (rasni drobci)

17
BERBERI, TUAREGI
18
NUBE IN MASAJ
19
PIGMEJCI
20
BUŠMANI

                                                            
21

Kmetijstvo Kmetijstvo predstavlja v Afriki še
vedno najpomembnejšo panogo, saj je vec kot 60
kmeckega prebivalstva. Na kmetijstvo vplivajo
naravne in družbene razmere vecina držav je
slabo razvitih. Poznamo samooskrbo
kmetijstvo tržno kmetijstvo
Samooskrbo kmetijstvo
Oblike
a) Nabiralništvo in lov To je razvito samo
še pri Pigmejcih in Bušmanih (živijo v
Kalahariju)
b) Selilno samooskrbo poljedelstvo Najprej
odstranijo prvotni tropski gozd s
požigalništvom (s pepelom pognojijo). Nato na
rdecerumeni prsti tri leta gojijo kulture. Potem
zapustijo ta prostor in se selijo. Tam se potem
zaraste sekundarni tropski gozd. Tako se selijo
dokler je malo prebivalcev. Ce pride do
demografske eksplozije pa se uveljavi stalno
poljedelstvo s prelogom.
22
c) Stalo poljedelstvo s prelogom Uvedejo ga
zaradi povecanega števila prebivalstva. V tem
primeru pustijo samo kos zemljišca nekaj casa
pocivati. d) Stalno poljedelstvo brez preloga
Nahaja se ob rekah ob Gvinejski obali (zelo
rodovitne prsti) in v Vzhodnoafriškem višavju.
Tam so vulkani vulkanske prsti, ki so zelo
rodovitne. e) Namakalno poljedelstvo ob Nilu in
v oazah (oaze Sahare) Nil je oaza sredi
pušcave. f) Sušno poljedelstvo v sredozemskih
državah na S Afrike Tam zemljo samo zrahljajo in
jo ne obrnejo.
23
Tržno kmetijstvo
Tržne kulture kakavovec - ob Gvinejskem zalivu,
uspeva pri temp. nad 24C, ekvatorialno podnebje
(vlažno) sizal - V od Kilimandžara vlaknasta
kultura, surovina za vrece vrvi, torbe Afrika
ima velik delež pridelave sizala kava -
Slonokošcena obala, Etiopsko višavje (domovina
kave) uspeva pri temp. nad 18C kavovec -
Slonokošcena obala bombaž - ob spodnjem in
srednjem toku Nila potrebuje talno vlago, kjer
je možnost namakanja arašidi - Z del sahela
potrebujejo sušno podnebje, kjer so nizke temp.
in malo vlage oljke - S Afrika, JZ Afrike
(sredozemsko podnebje) agrumi - ob Zmajevih
gorah, S Afrika pomarance, grenivke,
limone vinska trta - S Afrika, JZ Afrika tobak -
JV Afrika sladkorni trs - JV obala Afrike, ob
Zmajevih gorah cajevec - kotlina Viktorijinega
jezera toplo in vlažno podnebje kavcukovec - ob
Gvinejskem zalivu
24
BANANOVEC
MANGO
KAVA
KAKAO
25
Živinoreja Živinoreja v Afriki ne pomeni
pomembnejše panoge kmetijstva. Na dveh obmocjih
ni prisotna obmocje ekvatorialnega podnebja,
zaradi muhe cece, ki povzroca spalno bolezen tudi
pri živalih najbolj sušna obmocja kjer
primanjkuje rastlinstva V Afriki prevladuje
samooskrbna živinoreja, v polsušnih obmocjih pa
predvsem nomadska (ovce, koze, kamele) in
polnomadska (samo pastir in živina). Tržna
živinoreja je prisotna v JAR, kjer redijo ovce
pasme merino in govedo evropske pasme. Izvažajo
volno, usnje, mleko, mlecne izdelke.
26

LAKOTA Afrika je v drugi polovici 20. stoletja
doživela demografsko eksplozijo, saj se je
prebivalstvo potrojilo. Rast prebivalstva je
uspelo z nacrtovanjem družine v razvitejših
državah zaustaviti. Africani imajo veliko otrok,
ker s tem zagotovijo obstoj svojega ljudstva in
ker otroci lahko že zgodaj pomagajo pri družini.
V Afriki prihaja do zmanjšanja pridelka na
prebivalca , kmetijski izdelki so v vecini držav
najpomembnejši del izvoza in zato morajo hrano za
lastne potrebe velikokrat uvažati. Posledica je
rast števila podhranjenih prebivalcev. Kadar
pride do naravnih katastrof pa lahko pride tudi
do velike lakote, to je obicajno v obdobjih suš.
Velikokrat ob suši od lakote umre vec tisoc ljudi.
27
Suše v Afriki Sahel je pokrajina med Saharo
na S in savanskimi pokrajinami na J. Gre za pas
od Atlantskega oceana do Etiopskega višavja na V.
Obmocje je omejeno z izohietama 250mm na S in
500mm na J. To je obmocje tropskega polsuhega
podnebja. Države, ki segajo v to obmocje
imenujemo sahelske države in te so Gambija,
Senegal, Mavretanija, Mali, Burkina faso, Niger,
Cad in Sudan. V sahelu, kjer pade majhna
kolicina padavin se lahko še zmanjša oz. se lahko
skrajša deževna doba. V takih primerih govorimo o
suši. Suša je naraven pojav, ki jo je clovek z
efektom tople grede še pospešil. Poleg sahela pa
se suše pojavljajo še na V Afrike ter na J na
obmocju Kalaharija. V casu suše primanjkuje vode
za rastlinstvo, živali, ljudi. Rastlinstvo se
posuši, pride do pogina živali, primanjkuje hrane
za živali in ljudi, pride do podhranjenosti,
nastopijo bolezni, lahko tudi smrt. Rešitev je
mednarodna pomoc ali umik prebivalstva s teh
obmocij v mesta (barakarska naselja) ali begunske
tabore. S sušo pa nastopi proces opušcavljenja
ali dezertifikacije
28

• AFRIŠKE BOLEZNI IN PROBLEM AIDSA
• Ker Afrika leži v vrocem in vlažnem podnebju, je
  tu veliko razlicnih bolezni, saj so razmere
  idealne za njihov nastanek. Afrika ima tudi
  najslabše razvito zdravstvo in spisek nevarnih
  tropskih bolezni je velik
• recna slepota stojece vode in reke
• malarija vsako leto zaradi nje umre milijon
  Africanov
• spalna bolezen prenaša jo muha ce-ce in za njo
  zbolijo tudi domace žival
• i
• aids ima najusodnejše posledice. Najverjetneje
  izvira iz Afrike. Vec kot 2/3 vseh okuženih z
  virusom HIV živi v pod saharski Afriki. V
  nekaterih državah je okužena vec kot ¼
  prebivalstva. To ima strahotne demografske
  posledice, saj se je cas življenja mocno
  skrajšal. Ceprav je imela Afrika najvecji
  prirast, se je v nekaterih državah mocno
  zmanjšal. V pod saharski Afriki se vsako leto
  okuži vec kot 3,5 milijona ljudi.

29
Imamo tri skupine
bolezni a)posledica podnebja (vodni
paraziti) malarija zanjo obstaja cepivo,
vendar je umrljivost vseeno velika, ker ni veliko
zdravnikov in ni denarja za zdravila prenašajo
jo komarji, ki se v vodi in vlagi (visoke
temperature) hitro razmnožujejo. bilharzova
bolezen (bilharcioza)širi se v umetnih
kanalizacijah, v vodi širi jo metljaj in požre
jetra recna slepota nek crv požre možganski
živec rumena mrzlica cepivo obstaja spalna
bolezen prenaša jo muha cece obolijo ljudje in
živali v zadnji fazi te bolezni zaspiš, prej pa
trpiš proti njej so špricali z pesticidom DDT
(diditil)
30
b)posledica slabe higiene (prenaša se z
dotikom) sifilis (gonoreja) hepatitis (A, B in
C) otroška paraliza (cepijo te lahko že
prej) AIDS (velika neosvešcenost) koze gobavost ko
lera tifus kuga
c) posledica pomanjkanja hrane pomanjkanje
proteinov (premalo hrane) hiranje v zadnji fazi
se trebuh napihne, ker se tvorijo plini v
želodcu danes za hiranje ne umirajo vec toliko
kot vcasih pomanjkanje vitaminov rahitis
pomanjkanje vitamina D (in Ca ter K) beri beri
pomanjkanje vitamina B posledica je da slabo
vidiš skorbut pomanjkanje vitamina
31
Malarija
32
Rumena mrzlica