Diapozitiv 1

1
Slovenija v transnacionalnih programih evropskega
teritorialnega sodelovanja Posvet ob pripravah
programa Srednja Evropa 2014-2020 Ljubljana, 25.
april 2013 mag. Nadja Kobe Ministrstvo
za infrastrukturo in prostor
www.cilj3.mzip.gov.si
2
I. delTransnacionalno sodelovanje 2007 - 2013
3
Slovenija sodeluje v štirihtransnacionalnih
programih Alpe, MED, CEN, JVE 2007-2013
4
Cilji transnacionalnih programov

• Lizbonski in gotenburški ? EU 2020 ter.
  kohezija
• Trajnostni razvoj
• Pametna rast
• Vkljucujoca rast
• Izkorišcanje endogenih potencialov obmocij
• Konkurencnost in privlacnost regij
• Skladen regionalni razvoj
• Transnacionalni projekti dosegajo gornje cilje
• z integralnim pristopom na obmocju.

5
Pri kohezijski politiki gre za teritorialne
ucinke razvojnih politik

• Sedež transnacionalnih podjetij

• BDP za RR

6
Vloga transnacionalnih projektov

• Razvijanje, testiranje in izvajanje
• evropskih, nacionalnih in regionalnih razvojnih
  politik in strategij v transnacionalnem
  kontekstu
• na specificnem programskem obmocju
• s transnacionalnim partnerstvom
• (pristojnimi organi javne uprave
• in relevantnimi institucijami)
• - na transnacionalen celosten - nacin

7
Projekti so konceptualne narave.Rezultati
projektov se udejanjajo v regijah.Ne gre za
znanost. Ne gre za investicije. Ne gre za
tehnologijo.
Skupne strategije in akcijski nacrti obmocja
Transnacionalne metodologije
Skupne strukture in sistemi upravljanja
Priprava transnacionalnih investicij
Pilotne, testne aktivnosti
8
Sedanje štiri prioritete za doseganjetrajnostnega
razvoja in rasti terteritorialne kohezije
9
Primer tematski spekter v Srednji Evropi
10
Teritorialni pristop razlicne vrste regij,
razlicne ravni, razlicni ucinki

• Investicije v RR in
• preboj inovacij na trg

• Ucinki vlaganj v dostopnost
• perifernih obmocij

11
Kje bi bili ucinki posegov najvecji?

• Izboljšanje
• vode, zrak, tla

• Povecanje
• energetske ucinkovitosti

12
Celostni pristop
Medsektorske razvojne strategije
Sociala
Gospo-darstvo

• Transnacionalni programi oz. projekti so idealni
  za usklajevanje
• med sektorji
• med akterji
• med ravnmi upravljanja
• med obmocji in tipi obmocij

Narava
Kultura
Trikotnik znanja
Javna uprava
Institucije znanja
Izvajalci
13
Raznolikost upravicencev v vsakem projektu
vsak predstavlja tip akterjev na obmocju.

• Javna uprava vse ravni
• RRA
• Zavodi in agencije
• Razvojno-raziskovalne
• in izobraževalne
• institucije
• Zbornice, združenja, tehnološki parki in centri
• Druge neprofitne (zasebne) institucije

PP1 PP2 PP3
PP4 PP5 PP6
PP7 PP9 PP9
PP10 PP11 PP12
14
Uporaba rezultatov

• Projekti imajo ucinek, ce so vpeti v širše
  razvojne strategije, ce nadgradijo dosedanje
  znanje in rešitve in ce se projektne rezultate
  dejansko uporabi.
• Uporabniki so organi/ institucije, ki imajo
  pristojnost za oblikovanje in izvajanje razvojnih
  politik, tudi z nadaljnjo uporabo financnih
  instrumentov.
• Koristniki in uporabniki naj bi bili vpleteni v
  samo pripravo in izvajanje projekta.
• Rezultati so prenosljivi (so vzorcni primeri).

15
II. delV kateri fazi so transnacionalni
programi ? Kako se je v obdobju 2007-2013
odrezala Slovenija?
16
Transnacionalni programi so izvedlivse štiri oz.
pet krogov razpisov.
Sredstva ESRR v mio EUR 700
Doslej alocirano 694 mio EUR 99
Število odobrenih projektov 431
Število projektov s slovenskimi partnerji 274
Število slovenskih partnerjev 398
- od teh vodilni slovenski partnerji 23
Pogodbena vrednost SPP v mio EUR 60
- od tega ESRR v mio EUR 50
17
Slovenski partnerjiso na transnacionalni ravni
zelo uspešni.

• 398 slovenskih partnerjev sodeluje v 274 od 431
  projektov med njimi je 23 vodilnih partnerjev.
• Slovenski partnerji sodelujejo v 64 projektov.
• V okviru projektov sodelujejo s 4000
  institucijami.
• Uspešni so na vseh tematskih podrocjih.

18
Slovenski partnerji so v povprecjuv dveh od treh
projektov.
19
SPP se angažirajo na vseh podrocjih.(projekti s
SPP po prioritetah)
20
Primer Slovenija v Srednji Evropi

• Slovenija velja
• po intenzivnosti sodelovanja za vrelec oz. vroco
  tocko v Evropi.

21
Primer intenzivnosti sodelovanja projekti
programa Srednja Evropa

• Podrocje okvir za inovacije

• Podrocje prometa in logistike

22
Katere slovenske institucije sodelujejo?
23
Slovenske institucije so razvojni potencial
družbe.

• Slovenija sodeluje v 13 programih evropskega
  teritorialnega sodelovanja in lahko prispeva in
  crpa iz zakladnice rešitev, ki jih razvijajo
  partnerstva na razlicnih obmocjih.
• Slovenske institucije so razvile raznovrstno
  znanje in izkušnje.
• Prispevajo lahko k razvojnim rešitvam v okviru
  Slovenije, ki so ovrednotene v evropskem
  kontekstu.
• Prispevajo lahko k razvoju rešitev na širših
  obmocjih in na evropski ravni ter k sooblikovanju
  samih programov.

24
III. delProgramiranje za obdobje 2014-2020
25
Obmocja transnacionalnih programov

• Tri obstojeca obmocja
• Obmocje Alp
• Mediteran
• Srednja Evropa (s Hrvaško)

26
Namesto IPA Jadranske pobude in JVEJugovzhodna
vrata in Podonavje, skladna z Jadransko-jonsko
in Podonavsko MR
27
Tematska koncentracija

• 9. clen Uredbe CPR (Common Provisions
  Regulation), ES (2011) 615, opredeljuje 11
  tematskih ciljev na podrocju kohezijske politike.
  
• 5. in 6. clen Uredbe ETS (European Territorial
  Cooperation), ES (2011) 611, dolocata, da morajo
  transnacionalni programi osredotociti do 80
  sredstev na 4 tematske cilje iz nabora zgoraj
  omenjenih 11 ciljev (t.im. tematska
  koncentracija). Dodatni cilj (41) za
  transnacionalne programe je (lahko) Razvijanje
  in izvajanje makroregionalnih in pomorskih
  strategij v okviru institucionalnih zmogljivosti
  JU (11. cilj).
• 5. clen Uredbe ERDF (European Regional
  Development Fund), ES (2011) 614, podrobneje
  navaja investicijske prioritete v okviru vsakega
  od 11 tematskih ciljev.

28
Podlage za izbor prioritet

• Podlage EU makroregionalne strategije
• Analize JTS in evalvacije programa/projektov
  intenzivnost sodelovanja po tematskih sklopih,
  rezultati projektov, skladnost z EU2020 in MRS,
  vrsta partnerjev, vloga zasebnih partnerjev,
  ucinki projektov
• Kapitalizacijske aktivnosti sinergije, skladnost
  z razvojnimi politikami in povezave z
  investicijskimi programi
• Strokovne teritorialne analize izzivi, potrebe
  po teritorialnih kategorijah, SWOT, potenciali in
  ovire na obmocju, primernost za transnacionalno
  sodelovanje
• Spletne ankete N310 (ASP), N930 (CEN)
• Posveti z deležniki, (trans)nacionalni (N50-120
  na državo)
• Delavnice s clani DS in nacionalnih ekspertov v
  programih
• Nacionalne koordinacije JU za Cilj2 ETS
  medsektorske - MRS

29
11 tematskih ciljev iz osnutkov uredb(modro
preliminarni izbor TNP)
1. krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij
2. povecanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT)
3. povecanje konkurencnosti MSP ter kmetijskega sektorja
4. podpora prehodu na nizkoogljicno gospodarstvo v vseh sektorjih (energija)
5. prilagajanje podnebnim spremembam ter obvladovanje tveganj
6. varstvo okolja in spodbujanje ucinkovite rabe virov
7. trajnostni promet in odprava ozkih grl v kljucnih omrežnih infrastrukturah
8. spodbujanje zaposlovanja in mobilnost delovne sile
9. spodbujanje vkljucevanja v družbo in boj z revšcino
10. vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko ucenje
11. izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in ucinkovita javna uprava, za transnacionalne programe zlasti v povezavi z MRS
30
Usmerjenost k rezultatom

• Prioritete same po sebi ne pomenijo nic, ce jih
  ne pogledamo skozi prizmo
• vrste aktivnosti rezultatov ucinkov
  transnacionalnih projektov
• vrste in ravni partnerjev (organi javne uprave in
  institucije) ter partnerstev (mreže, grozdi,
  mreže dvojic, koridorski)
• uporabnikov rezultatov (nosilci razvojnih
  politik, upravljalci sredstev, ciljne skupine)
• vrste in ravni teritorialnih enot, teritorialnega
  pristopa
• transnacionalnega sodelovanja.
• Skratka kdo bi delal, kaj, za koga, zakaj, kako,
  kje?
• Potreben je input z vidika Slovenije, pozornost
  pa osredotociti na transnacionalno dodano
  vrednost predlogov.